Žebot, Ciril (1914–1989)

Žebot Ciril, ekonomist in politik, r. 8. aprila 1914 v Mariboru politiku Franju (gl. čl.) in Mariji r. Kren, u. 9. jan. 1989 v Washingtonu. Klas. gimn. je obiskoval 1924–32 v r. mestu, pravo štud. v Lj., 1936 diplomiral, 1937 bil promoviran. 1937–9 se je specializiral v gospod. vedah v Milanu, Parizu in ČSR. V službi je bil v Lj. na Del. zbornici (od 1939) in v Nar. banki (od jeseni 1940), v Bgdu sourednik gospod. mesečnika Nar. banke (od dec. 1940). Minister F. Kulovec ga je izbral za svojega tajnika, kar pa je postalo zaradi Kulovčeve smrti 6. apr. 1941 ob bombardiranju Bgda brezpredmetno. Z L. Ehrlichom se je nato do zač. maja prebil v Lj. in postal svetovalec Gospod. zveze (maj 1941–sept. 1943). Marca 1941 je bil izvoljen za privat. docenta gospod. ved na lj. Pravni fak. in jeseni 1941 začel predavati o primerjalnih gospod. sistemih. – O gospod. vprašanjih je pisal v knj. Korporativno narodno gospodarstvo (1939; habilit. delo; oc. A. Ušeničnik, Č 1938/9, 330–3; A. Uršič, DS 1940, 286–96; -šk- (J. Žiberna), Sd 1940, 74–81) in razpravah: Nova Portugalska (Č 1937/8), Načrtno ali uravnavano narodno gospodarstvo? (Č 1939/40), Usoda zlate veljave v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno (ZZR 1944).

Polit. se je uveljavljal že na gimn. (dijaški Orel, krožek Slov. dijaške zveze), zelo aktivno pa na univerzi. Včlanil se je v krščan. soc. Akad. društvo Zarja, postal podpreds. Slov. dij. zveze, odbornik Akad. akcije za izpopolnitev slov. univerze in gradnjo univ. knjižnice. Hkrati se je pridružil Ehrlichovemu krogu, bil med najvidnejšimi sodel. lista Straža v viharju (1934–41) in eden voditeljev Akad. kluba Straža (ustan. 1937). Stražarji so delovali protikomunistično, se zavzemali za stanovsko ureditev družbe in za določene državnopravne preureditve v srednji Evropi, kar naj bi okrepilo položaj slov. naroda. Po okupaciji aprila 1941 in začetku NOB so se stražarji kot skrajna frakcija SLS takoj organizirali in najprej ilegalno nastopali proti narod. osvob. gibanju. Izdajali so svoje liste (Ž. ur. list Slovenija in Evropa, 1941–3), sestavljali polit. programe za prihodnost in postavljali temu ustrezne teritorialne zahteve za Slov. Take programe so pošiljali tudi jsl emigrantski vladi. Pri vsem tem je sodel. tudi Ž. Po likvidaciji Ehrlicha s strani VOS (26. maja 1942) je postal voditelj stražarjev, ki so nato prednjačili pri organ. protipartizanskih vaških straž. – V tem duhu je deloval Ž. pred vojno in med njo tudi publicistično, mdr. v knj. Narod sredi Evrope (1942, ps. Borut Bober, ilegalno razmnoženo), Gospodarstvo v Sovjetski zvezi (1944, ps. Peter Poljanec, v tiskarni postavljeno že pred napadom na Jslo, a zaradi okupacije izid odložen).

Po kapit. Italije sept. 1943 se je pred gestapom umaknil v Rim in dobil zatočišče v Vatikanu. Ko so Rim osvob. zavezniki, se je vključil v skupino slov. emigrantskih politikov pod vodstvom ministra M. Kreka, pač s ciljem preprečiti zmago Titovih sil če že ne v Jsli, pa vsaj v Sji. Somišljenikom v Lj. je pošiljal navodila za preureditev SLS in prevzem kontrole v njej s strani stražarjev, za krepitev domobranstva ipd. Z razvojem vojnih dogodkov so se emigracije vzhodnoevropskih narodov vse bolj povezovale, glavno vlogo pa so imeli poljski politiki, ki so imeli za seboj Andersovo armado. Prišlo je do ustan. Zveznega kluba srednje Evrope, ki se je zavzemal za t. i. Intermarium, to je za drž. povezavo vseh narodov med ruskim in nemškim prostorom. Glavni tajnik kluba je postal Ž., ki pa je od 1945 vodil tudi Akcijski odbor za suvereno in neodvisno slov. državo. Zaradi tega je prišel v spor s Krekom, v razreševanje tega in podobnih sporov pa je bil pritegnjen tudi lj. škof G. Rožman.

Avg. 1947 se je na povabilo katol. univerze Duquesne iz Pittsburgha preselil v ZDA, postal vodja oddelka za gospod. vede te univerze in izr. prof. (od 1949 redni) polit. ekonomije. Od 1958 je bil prof. na univerzi Georgetown (Washington), najstarejši katol. univerzi v ZDA. Predaval in preučeval je primerjalne gospod. sisteme s poudarkom na gospod. reformah v Vzhodni Evropi in Jsli. Poleti 1968 je bil na štud. potovanju v ČSSR, avg. v Lj. na kratkem pogovoru s slov. gospodarstveniki. 1979 je bil upokojen. – Kot polit. emigrant se je vključil v gibanje za samostojno slov. državo, pri čemer sodelujejo predvsem bivši stražarji. V listu Slovenska država (Toronto) je imel stalno rubriko, oglašal pa se tudi v drugih slov. emigrantskih glasilih.

Napisal je strok. knjigi Esiste una scienza economica cattolica? (Milano 1961) in The economics of competitive coexistence (New York 1964). Razprave je prispeval mdr. za zbornike Direcciones contemporaneas del pensamiento economico (Argentina 1962: Una estructura analitica para una teoria comprensible de la inflacion), Soziale Verantwortung (Berlin 1968: Factors in East European evolution), Human rights in Yugoslavia (New York 1986: Human Rights in the Yugoslav system of self-management socialism) ter za časopise, npr. The tablet (London 1954: Economics and ideology), Review of social economy (Millwaukee 1957: Ethos patterns in a competitive society; 1959: Economics of affluence; 1968: Fifty years of the October revolution: effects of economic reforms on communist system), Weltwirtschaftliches Archiv (Kiel 1961: Toward an integrated theory of inflation in the United States), Monthly labor review (Washington 1965: Efficiency and equity in welfare economics), Meddobje (Buenos Aires 1985: Obseg in meje človekovih pravic v samoupravljalnem socializmu Jugoslavije), Celovški zvon (1987: Usodno leto 1918: zakaj država SHS, zakaj ne Slovenija?). – Knj. Slovenija včeraj, danes in jutri (Clc 1967 in 1969) sta vzbudili kritične odmeve in reakcije v domovini, sledil je Ž-ov odgovor Edvardu Kardelju (Clc 1969). Komentarje o sod. gospod. in polit. gibanjih je pisal v New York times, Wall Street journal, Washington post idr., pred vojno v Novosti (Zgb), Politiko (Bgd) in S. Spomine je obj. v AD (1982, št. 41 – 1983, št. 3: Pred štiridesetimi leti) in v knj. Neminljiva Sja (Clc 1988, Lj. 1990; ocena: F. Bučar, Clc zvon 1989, št. 25, 73–7).

Prim.: osebni podatki (z bibl); arhiv Rep. sekretariata za notr. zadeve, Lj.; Spominski almanah (s sliko); Klic Triglava (London) 1966, št. 326; C. Žebot, Slovenija včeraj, danes in jutri, 2, 1969, 248–51; S. Kremenšek, Slov. študentovsko gibanje 1919–1941, 1972; F. Hočevar, NRazgl 1987, 512; A. Lipovšek, Celovški zvon 1989, št. 22, str. 85–7. Mlakar