Žagar, Marjan (1920–1980)

Žagar Marjan, geograf, r. 21. marca 1920 v Celju učitelju Francu v Šentjurju pri Celju in Josipini r. Kincl, u. 11. dec. 1980 v Ljubljani; brat Zorana (gl. čl.). Gimn. je obiskoval v Celju in učiteljišče v Mrbu, kjer je 1940 mat. Med 2. svet. vojno je bil sprva v ujet. taborišču v Berlinu, nato kot aktivist OF zaprt v Begunjah na Gorenjskem, od zač. 1944 pa partizan v Kozjanskem odredu. Po vojni je opravljal različne funkcije v družbenih organizacijah in drž. upravi Sje in v Bgdu, 1946–8 bil svetnik za prosveto v Albaniji. Zaradi Kominforma bil 2 leti zaprt, nato učil na nižji gimn. v Šmarju pri Jelšah in Celju ter hkrati izr. štud. geografijo v Lj. in 1955 dipl. Prom. je bil 1964 z dis. Gospodarska geografija Kozjanskega in njeni problemi (obj. Geogr. zbornik 1967). Na pobudo A. Melika je 1958 postal asistent na Geogr. inšt. PMFF, 1960 univ. predavatelj, 1965 bil izvoljen za docenta, 1975 za izr. in 1980 za red. prof. za geografijo turizma, prometa, regionalno geografijo razvitega sveta in metodiko geogr. pouka na Fil. fak. v Lj. – Bil je preds. slov. (od 1969), jsl (od 1974) in Unescove organizacije za izvenšolsko znanstv. aktivnost (od 1976). Za to dejavnost je 1980 prejel Žagarjevo nagrado. Udeležil se je več strok. zborovanj (referati obj. v kongres. publikacijah), mdr.: Cetinje (1955: Uticaj industrije na okolinu), Lj. (1962: Turistične struje v Sji), Sarajevo (1974: Specifičnost saobračajno geografskog položaja Sje u okviru Jsle).

Napisal je knjigo Analiza prometnega omrežja v geografiji (1979). Razprave in članke je obj. mdr. v časopisih: GV (1955: Geografija trga Šentjurja, Prostorsko in časovno, z M. Natkom; 1972: Blaž Kocen; 1975: Prometna križišča in smeri v Sji; 1977: Osnovno prometno omrežje Jsle), Geogr. zbornik (1965: Tabor pri Dornberku; 1967: O značilnostih cestnega prometa v Sji; 1977: Poplavna področja ob Sotli, z M. Kolbeznom), BiolV (1971: Gibanje prebivalstva v Gabrovškem; 1973: Prebivalstvo med Šentjernejem in Gorjanci), Geographica Slovenica (1977: Turizem v Sji; 1978: Vloga prometa pri razvoju ruralne pokrajine). Več prispevkov je izšlo v zbornikih, npr.: Šentjur skozi borbo v svobodo, 1956 (Šentjur v preteklosti), Jugovzhodna Koroška, 1970 (Prometne in turistične značilnosti obmejne regije), Voglajnsko-sotelska Sja (tudi uredil) 1974 (Prometno-geografske razmere v Voglajnsko-sotelski pokrajini), Zgornje Posočje, 1975 (Nekateri vidiki turistično-prometnega razvoja Bovškega, z J. Kunaverjem), Med Bočem in Bohorjem (1984: Prometno geografske razmere, Blaž Kocen). Za KLSje III (1976) je nadrobno opisal občino Šentjur in njena naselja. Med deli, ki so izšla v tujini, je pomembna študija Postwar internal migration in Southeastern Europe (Demographic developments in Eastern Europe, New York – London 1977, s F. W. Carterjem).

Ž. je bil viden strokovnjak zlasti na področju turistične geografije in geografije prometa, pa tudi odličen pedagog. Poleg poklicnih dolžnosti se je aktivno vključil v gibanje »znanost mladini«. V Sji so se pod njegovim vodstvom v kratkem času razvili štev. mladinski raziskovalni tabori ter vsakoletna tekmovanja med mladimi raziskovalci. - Prim.: ULj II, III/1; NRazgl 1976, 331 (s sliko); I. Gams, GV 1980, 205–7; I. Vrišer, Delo 1980, št. 292 (s sliko); V. Klemenčič, NRazgl 1980, 706; M. Pak, GV 1981, 153–5; I. Gams, Med Bočem in Bohorjem, 1984, 836–7. Svk.