Žagar, Jože (1884–1957)

★

15. december 1884

Celje – Ložnica, Slovenija

†

13. oktober 1957

Maribor, Slovenija

Ime

ime:

Žagar Jože

Poklici ali dejavnosti

slikar

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi890997" corresp="sbl-text.xml#sbl04905" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi890997/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Jože</forename>
            <surname>Žagar</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#slikar"/>
          <birth>
            <date when="1884-12-15">15. dec. 1884</date>
            <placeName>
              <settlement>Celje</settlement>
              <district>Ložnica</district>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.2569428 15.1871943</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1957-10-13">13. okt. 1957</date>
            <placeName>
              <settlement>Maribor</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.5546503 15.6458812</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Žagar Jože, slikar, r. 15. dec. 1884 v Celju (Ložnica) hišnemu posestniku Mihaelu in Antoniji r. Mernik, u. 13. okt. 1957 v Mrbu. Po učiteljišču (matura 1904) v Mrbu je bil do 1914 učitelj na deški osn. šoli v Celju in okolici; vmes je 1909–13 študiral na šoli za uporabno umetnost in industrijo na Dunaju, hkrati obiskoval risarski tečaj. 1914–8 je bil vojak (nazadnje jsl legionar v Carzanu, It.). 1918–25 je učil risanje v Mrbu: na meščan., od 1920 na realki in od 1922 na klas. gimn.; od 1925 na meščan. šoli v Ljutomeru. Po osvob. 1945 se je vrnil v Mrb in se posvetil samo slikarstvu. – Bil je član Umetn. kluba Grohar (ga 1919 soustan. z V. Cotičem in A. Gvajcem) in DSLU.

Iz zgodnejšega obdobja (do 1925) je ohranjenih malo slik, mdr. Ob vodnjaku (tempera, dokončana 1919), ki s podrobno naslikano bujno vegetacijo kaže na vpliv dunaj. secesije ali celo njenih daljnih vzhodnoazij. vzornikov, in Portret G. Šiliha (oglje in rjava kreda, izdelan med 1921–5), na katerem je objektivno dognanost potez zamenjal z malone ekspresion. poudarki. Številnejša so dela iz drugega obdobja (po 1945), ko je dosegel ustvarjalni vrh: študije akta (vse oglje; Umetn. gal. v Mrbu jih uvršča med svoja najboljša dela) in vedute (npr. pasteli Mariborski park, Lekarniška ulica, Gosposka ulica, vse po 1950), pri katerih je ostal zvest načelom secesije, kar zadeva poudarke na okrasnosti (brez pretirane stilizacije naravnih oblik) in svež, nežni kolorit. Osnutki diplom in skic z motivi Prešernovega Krsta pri Savici (tuš) kažejo, da je priznaval pojmovanje okrasnosti dunaj. Jugendstila. Razstavljal je s klubom Grohar v Mrbu 1918–22, 1924–5. Posmrtna pregledna razstava je bila 1957 v Mrbu (besedilo v kat. B. Rudolf; z reprod. avtoportreta). - Prim.: r. matice Celje (DAS); ELU; B. Rudolf, Kron 1955, 171–2, 176; isti, Večer 1957, št. 241; A. Ujčič, Večer 1958, št. 140; S. Vrišer, NOja 1958, 361–4 (z reprod.); F. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, 1961. Zdč.

Kratice in krajšave

Asta Znidarčič

Znidarčič, Asta: Žagar, Jože (1884–1957). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi890997/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Žagar, Jože (1884–1957)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Žagar, Jože (1884–1957)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine