Žagar, Janez (1903–1972)

★

1. oktober 1903

Pance, Slovenija

†

21. november 1972

Ljubljana, Slovenija

Imena

ime:

Žagar Janez
psevdonim:

Čoš Mirko
psevdonim:

M. Č.
okrajšava:

-r.
psevdonim:

J. Ž. Trnovec
psevdonim:

Virant Ivan

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi890397" corresp="sbl-text.xml#sbl04903" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi890397/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Janez</forename>
            <surname>Žagar</surname>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <forename>Mirko</forename>
            <surname>Čoš</surname>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <name>M. Č.</name>
          </persName>
          <persName type="abbr">
            <name>-r.</name>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <name>J. Ž. Trnovec</name>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <forename>Ivan</forename>
            <surname>Virant</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#pisatelj"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#prevajalec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#urednik"/>
          <birth>
            <date when="1903-10-01">1. okt. 1903</date>
            <placeName>
              <settlement>Pance</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.9929469 14.6658155</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1972-11-21">21. nov. 1972</date>
            <placeName>
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Žagar Janez, urednik, pisatelj in prevajalec, r. 1. okt. 1903 na Pancah pri Lipoglavu kmetu Janezu in Mariji r. Habjan, u. 21. nov. 1972 v Ljubljani. Obiskoval je 1915–20 klas. gimn. v Lj.; zaradi bolezni v 5. razr. opustil redno šolanje, po okrevanju položil izpite za višje razr. gimn. (brez mature) v Karlovcu. 1923/4–1924/5 je opravil dramatično šolo Združenja gled. igralcev v Lj. (vodja O. Šest). Preživljal se je z inštrukcijami, prevajanjem, pisanjem in priložnostnimi zaposlitvami: 1927–9 igralec (t. i. dnevničar) v Drami SNG Lj., eno leto reporter pri NDk, akviziter založbe Svet. Od ustan. konzorcija Založba Modra ptica jeseni 1929 (Ž. soustan., financiral I. Jelačin; na začetku člana še P. Debevec in C. Vidmar) do pomladi 1945 je bil vodja in ur. založbe (med vojno ni delovala) ter ur. njenega glasila MP 1929–41 (1937–8 ga občasno nadomeščal V. Bartol). Po vojni je bil lektor in korektor pri Kmečki ženi (1950), potem pomočnik ur. Naše žene do upokojitve 1966.

Pri založbi Modra ptica je s premišljenim programom, skrbjo za lepo opremo knjig in dobrim naročniškim sistemom (4 knjige letno za naročnike) dosegel velik uspeh (5000 naročnikov). Pridobil je najboljše prevajalce za odlična dela iz svetovne literature, npr. R. Kresala (K. Hamsun, Blagoslov zemlje, 1929, 1934²), V. Levstika (W. Scott, Ivanhoe, 1930), O. Župančiča (J. Galsworthy, Saga o Forsytih I–III, 1933–4), S. Lebna (D. H. Lawrence, Sinovi in ljubimci, 1934). Med 58 rednih in izrednih izdaj je uvrstil tudi pomembne domače avtorje, npr.: A. Gradnika (Svetle samote, 1932; Večni studenci, 1938), V. Bartola (Alamut, 1938), M. Boršnik (Aškerc, 1939), B. Voduška (Odčarani svet, 1939), A. Ingoliča (Na splavih, 1940), S. Lebna (Problem Dantejeve Beatrice, 1940). Časopis MP je najprej populariziral knjige založbe, kmalu pa se razvil v pomembno lit. revijo s širokim krogom sodelavcev srednje (A. Gradnik, I. Gruden, J. Kozak, J. Vidmar) in zlasti mlajše (V. Bartol, M. Kranjec, B. Magajna, R. Kresal, B. Vodušek) generacije.

Pri Literarno dramatičnem krožku Ivan Cankar (vodila C. Debevec in S. Kosovel) je 1925–6 pogosto bral svoja in druga dela (prim. S. Kosovel, ZbD II–III/2). Tedaj je tudi igral in režiral v prosvet. društvu Trnovo, kjer je bila 1925 upriz. njeg. drama Razdejanje. Napisal je še dramo Vrtinec (1925; oceni: J. Vidmar, Kritika 1925/6, 132–4; A. Debeljak, LZ 1926, 393; upriz. 1925 v kranj. čitalnici) in »tragigrotesko« Zaroka (upriz. 1925 Šentjakobski oder v Lj.). V MP sta izšla ciklusa pesmi v prozi Pomladne pesmi (1932/3) in Lirika (1939/40) ter Soneti (1939/40); po vojni je natisnil le še dve pesmi v NŽ (Maj, 1954, 132; Dozorelo je poletje, 1955, 262). V MP je obj. tudi kratko prozo Zgodba o usmiljencu, Srečanje s smrtjo (1929/30), Oče (1931/2) in Idila ob petrolejki (1932/33), nekrolog Petru Pajku (1931/2), intervjuja z V. Bartolom (1931/2) in arh. I. Spinčičem (1932/3), štev. drobna poročila, ocene idr.

Prevedel je komedijo R. Bernauerja in R. Oesterreicherja Vrt Eden (upriz. 1927 v SNG Lj.), eseje in leposlovje za MP, mdr. I. Turgenjev, Pesmi v prozi (1929/30). Knjižno je izšlo: D. A. Furmanov, Čapajev (1947), K. Marx, Osemnajsti brumaire Ludvika Bonapartea (1947, z M. Koširjem), M. Andersen Nexö, V božji deželi (1948), E. V. Tarle, Napoleonov pohod proti Rusiji (1948), H. Kleist, Michael Kohlhaas (1950), N. G. Černiševski, Kaj delati? (1959), Kuharska enciklopedija (1968, z Meto Košir in T. Žagarjem) in kuhar. priročnik Veliki Pellaprat (1972, 1978, z drugimi prevajalci).

Psevd. mdr.: Mirko Čoš, M. Č., -r., J. Ž. Trnovec, Ivan Virant. - Prim.: lit. zapuščina (hrani vdova Pavlina v Lj.); pisma V. Bartolu (rkp odd. NUK); Moder, SLNP; SGL; Zssl VI; V. Bartol, MP 1938/9, 1–3; isti, Dialogi 1982, št. 4–8/9; A. Gspan, Neznani S. Kosovel, 1974; Slov. književnost, 1982.

Sin Martin (Tine), r. 2. avg. 1932 v Lj., 1973 diplomiral iz zgod. na Fil. fak. v Lj., je bil svobodni prevajalec, od 1975 je vzgojitelj v Domu učencev Tabor v Lj. Prevaja lit. in strokovna dela, mdr. P. S. Buck, Deviško rojstvo (1954), ista, Zakon iz ljubezni (1961), R. Tagore, Brodolom (1959), H. in A. Stone, Pogovori o spolnosti in zakonu (1959), B. Spock, Nega in vzgoja otroka (1967). Lgr.

Kratice in krajšave

Janez Logar

Logar, Janez: Žagar, Janez (1903–1972). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi890397/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Žagar, Janez (1903–1972)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Žagar, Janez (1903–1972)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine