Slovenski biografski leksikon
Žagar Franc, didaktik, v Ljubljani r. 13. nov. 1932 šoferju Jožetu in kmetici Angeli r. Goli ter tu živi. Po mat. 1951 na II. gimn. (Šubičeva ul.) v Lj. je tu štud. slavistiko na Fil. fak., 1957 diplomiral, 1986 pa opravil magisterij z nalogo Pouk slovnice v višjih razr. osn. šole. Od 1959 je učil sloven. na več osn. šolah, od 1965 v Lj. (R. Jakopič), od 1973 predava didaktiko in fonetiko slov. jezika na Pedag. akad. V okviru Slav. društva Sje često predava učiteljem, a tudi na izpop. tečajih zamejskih učiteljev. Od 1982 je pri JiS sour. za metodiko pouka slov. jezika.
Poljudne (PD) in strokovne (JiS) članke o pouku sloven. v osn. šolah obj. od 1960. Napisal je jez. vadnice za višje razr. osn. šole: Naš jezik, 6 (1980; oc. M. Cedilnik, JiS 1980/1, 188–9), Naš jezik, 7 (1977; oc. B. Golob, JiS 1977/8, 153–4) in Naš jezik, 8 (1978; gl. R. Bordon, Delo 1978, št. 262, 274; J. Toporišič, ib., št. 268, 284), vsi večkrat ponat. Gradivo za pouk jezika v osn. šolah je razširil, poglobil in sintetično zaokrožil v knj. Slov. slovnica in jezikovna vadnica (1985 in ponatisi, s sodel. J. Toporišiča; oc. B. Golob, Delo 1985, št. 224; D. Cedilnik, PD 1985, št. 14) kot tudi v knj. Slov. šolska slovnica (Trst 1987). Poglavitno teoretsko delo pa je knj. Pouk slov. slovnice in pravopisa v višjih razr. osn. šole (1987).
Ž. je posegel v jezikoslovje v času zatona tradicionalne opisne slovnice in nastopa strukturalne, ki jo je uvedel J. Toporišič. Prvi se je potrudil to spremembo razumljivo predstaviti tudi osnovnošolcem. Namesto dokaj mehaničnega učenja je v učbenike uvedel pogovore o slovničnih vprašanjih, pretežno ostal pri analitični metodi. Uspešen je zlasti pri posredovanju slovnice in pravopisa, ki ju skuša povezovati s sporočanjem. Pri tem ni izrazito novatorski, zato se ni odločil, ali naj pouk izhaja iz ustnega in pisnega izražanja ali iz slovnice, in tako ostal pri kompromisu med obema načeloma. Po začetni zmedi ob zamenjavi tradicionalne slovnice s strukturalistično je v veliki meri pouk osvobodil od prevelike odvisnosti od izhodiščnega besedila (običajno literarnega), ga uveljavil kot enakovreden del pouka sloven. in dosegel njegovo večje poenotenje. - Prim.: osebni podatki; ULj III/2; Bibl rednih učiteljev Pedag. akad. v Lj. 1977–87, 1988. – Slika: arhiv SBL. Glavan
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine