Žagar, Bogdan (1901–1972)

Žagar Bogdan, gozdar, r. 31. marca 1901 v Klancu pri Kozini učitelju Mihaelu in Frančiški r. Brus (Wrus), u. 15. dec. 1972 v Ljubljani. V Idriji je 1912–7 in 1918–20 obiskoval realko, vmes vojaško šolo v Pragi. Ital. oblasti so 1920 očeta odpustile iz službe, družina se je preselila v Brežice. Ž. je štud. gozdarstvo v Zgbu in 1924 dipl.; 1927 je v Bgdu opravil drž. izpit za samostojno vodstvo gozd. gospodarstva. 1925–36 je bil okrajni gozd. referent v Crikvenici, 1936–9 pomočnik upravitelja pri Drž. gozdni upravi v Boh. Bistrici, 1939–44 referent na gozd. odseku banske uprave v Lj. Od 1941 je sodeloval z OF, bil marca 1944 zaprt, avgusta odpeljan v Dachau, od tam v Allach, jun. 1945 se je vrnil v Lj. Do 1953 je delal v Min. za gozdarstvo LRS idr. na vodilnih mestih. Konec 1953 je bil imenovan za direktorja Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo (IGLIS) in ga vodil do upok. 1966. – Na gozd. odd. FAGV je bil od 1955 hon. predavatelj in od 1958 hon. izr. prof. za predmet organizacija gozdnega in lesnega gospodarstva. 1951 je organiziral strok. izpite za starejše gozd. inž. in tehnike in jih kot preds. komisije vodil do upokojitve. Akt. je sodeloval na strok. srečanjih, proučeval organ. gozdarstva in sodelovanje med gozd. raziskovalnimi zavodi v Švici, Avstriji, Nemčiji in Italiji. Sodeloval je v več telesih Gozd. zveze Sje in Jsle ter pri izvedbi nacionalizacije lesnoindustr. podjetij. – Odlikovanja: partiz. spomenica 1941, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in dela z zlatim vencem (1965); zaslužni član ZIT gozdarstva in lesarstva.

Med obema vojnama in po osvoboditvi si je prizadeval predvsem za gojitev, gospodarjenje in varstvo gozdov, zlasti pred požari na Krasu. O tem in o urejanju zasebnih gozdov, o razisk. delu v gozdarstvu, mehanizaciji in racionalizaciji v gozdarstvu ter o izobraževanju gozdarjev je pisal v časopise, mdr.: GozdV (1948: O gozdnih požarih; 1952: O snežnih plazovih v LRS; 1957: Raziskovalno delo v gozdarstvu in lesnem gospodarstvu; 1960: Borba proti gozdnim požarom), Ekonom. revija (1951: Kako je z našim gozdnim gospodarstvom), NRazgl (1954: Nekaj problemov iz gozdnega in lesnega gospodarstva), Les (1956: IGLIS v lastni stavbi; 1961: Smernice za uspešnejše znanstvenorazisk. delo v lesnoindustr. dejavnosti), SocKiG (1962: O strokovni izobrazbi uslužbencev gozdar. stroke, Pomen gozdov pri prostorni ureditvi naše pokrajine; 1963: Pogled na gozdno razisk. delo v letu 1962). S soavtorji je napisal knjigo Gozd na krasu Slov. Primorja (1963).

Ž. je bil priznan in upoštevan strokovnjak. Pod njegovim vodstvom se je IGLIS uveljavil v Jsli in tujini. Skrbel je za tesno povezanost inšt. z Biot. fak. ter z gozdnogospodar. in lesar. delovnimi organizacijami. Posebej je zaslužen za izgradnjo Gozdar. inšt. v Lj. in za organizacijo razisk. dela v gozdarstvu. Od ust. Tehn. muzeja se je zavzemal za ohranitev dediščine, ureditev muzejskih zbirk in arhivov gozdarske, lesarske in lovske stroke.

- Prim.: osebni podatki; m. matice (Mat. urad mesta Lj.); arhiv IGLIS in Biot. fak. (Lj.); Objave Univ. v Lj., 1958, št. 13, 47–50; 1959, št. 18, 85–8; K. Kobe–Arzenšek, GozdV 1971, 277–8 (s sliko); M. C(igler), GozdV 1973, 23–4; Šumar. enc., Zgb 1987². Adč.