Zwitter, Mirt (1917–2002)

Zwitter Mirt (Martin), politični, kulturni in gospodarski delavec, r. 28. sept. 1917 v Zahomcu, živi v Celovcu (brat Francija, bratranec Frana in Vinka, gl. čl.). Gimn. je obiskoval v Clcu, tedaj ustan. in ur. dijaški list Zvezda, zaradi odločnega slovenstva (vodilni organizator narodnega gibanja med dijaki) bil po 6. razr. izključen iz dij. doma Marijanišče. Štud. je pravo 1936–8 na univ. v Innsbrucku in 1938–9 Gradcu, 1939 bil prom.; z bratom Francijem vodilno sodel. v študent. prenovitvenem delu med kor. Slovenci tik pred anšlusom. Na pravni fak. na Dunaju je 1939–41 štud. še državoznanstvo; dis. Die slow. Nationalwirtschaft im Rahmen d. Gesamtwirtschaft Jugoslawiens je bila aprob. aprila 1941. Služboval je 1940–1 v tovarni kem. papirja W. Koreska na Dunaju. Jun. 1941 bil vpoklican v vojsko, kot nesposoben služil v zaledju, jun. 1944 premeščen v Lj. na voj. urad za prepustnice, se povezal z OF. Po nalogu B. Kidriča je 11. maja 1945 odšel na Kor. in se vključil v polit. delo. 1945–7 je bil v Clcu pogodbeni uradnik pri kor. dež. vladi, 1947–8 tajnik Slov. prosvetne zveze (do 1954 še odbornik in do 1958 član nadzornega odbora), 1948–9 pravni svetovalec in nato do upok. 1982 poslovodeči podpreds. Zveze slov. zadrug v Clcu. – Prejel je več priznanj kor. prosv. in zadruž. organizacij, mdr. dr. Val. Janežiča (1958) za delo v slov. zadružništvu.

Jul. 1945 je prevzel delo v sekretariatu Pokraj. odbora OF v Clcu. Oživljal je po nacistih razpuščena kult. društva, še posebno potem, ko je postal 22. marca 1946 tajnik obnovljene Slov. prosv. zveze. V spominu je ostala njeg. postavitev Miklove Zale (1946, prir. F. Žižek), prestavljena v nacist. čas. 1947 je vodil prvo turnejo kor. pevcev po Jsli, uresničil Centralno študij. knjižnico SPZ v Clcu, 1948 ponovil zahtevo za slov. gimn. in učiteljišče na Kor. s posebno spomenico 1947 je dosegel sodel. SPZ v slov. oddajah Radia Clc, dec. 1948 bil med soustan. revije Svoboda itd. Z ustan. društva Aula slovenica 1975 v Clcu je položil temelje razst.-galer. dejavnosti med kor. Slov. Od 1947 je reševal obstoj in premoženje Slov. šol. društva v Clcu (od 1952 blagajnik, od 1965 preds. tri mandatna obdobja), vodil izgradnjo Dijaškega doma v Clcu, Kmetijske šole in posestva v Podravljah (Föderlach) idr.

Kot uradnik dež. vlade je imel na skrbi urejanje zadev slov. manjšine. 1945–6 je izvedel popis izseljenih in povzročene škode, organiziral pomoč in vrnitev posesti izgnancem. V ta namen je soustan. Zvezo slov. izseljencev (priznana šele 1947), kot njen pravni svetovalec vodil štev. procese pred sodiščem za povračilo škode.

Najvidnejše sadove je Z. dosegel pri gospod. utrditvi in osamosvojitvi slov. manjšine na Kor. Njeg. zasluga je, da se je slov. zadružništvo obnovilo, močno razširilo in organ. povezalo. Že v dež. vladi se je zavzel za obnovo po nacistih uničenih slov. zadrug, s tem intenzivno nadaljeval pri Zvezi slov. zadrug. Izsilil je poseben Zvezni zakon o zopetni vzpostavitvi slov. zadrug na Kor. (1949), na njegovi podlagi obnovil 33 hranilnic in posojilnic, dve blagovni in tri živinorejske zadruge, 1948–50 ustan. 9 novih kmečkih gospod. zadrug ter 1964 dve novi posojilnici. Mdr. je 1952/3 zgradil slov. hotel Korotan v Sekiri (Sekirn) ob Vrbskem jezeru, oskrbel nove zgradbe štev. poslovalnicam, Centralnemu skladišču (1963) in zadružni centrali v Clcu (1975), pridobival koncesije, posodabljal poslovanje itd. Od 1952 je bil odbornik, 1957–73 preds. slov. posojilnice v Clcu. Manjšino je nekaj časa zastopal v kor. trg. obrtni in nato v kor. kmečki zbornici v Clcu.

Prvo povojno desetletje je bil v ožjem polit. vodstvu naprednega krila kor. Slov.: 1945–9 član Pokr. odbora OF, spomladi 1947 tudi v. d. organiz. sekretarja, potem v njeg. sekretariatu. V Demokr. fronti del. ljudstva, ki je jun. 1949 sledila OF, je do zamrtja konec 50-ih let bil član izvr. odbora. Okt. 1949 je bil kandidat fronte na volitvah v kor. dež. zbor. Kljub nemškonacionalni, cerkveni (izobčenje kandidatov in volivcev) in informbirojevski gonji je zbral 2095 glasov, kar pa ni zadoščalo za izvolitev. Tako edini samost. nastop progresivnih kor. Slov. na dež. ravni ni uspel, mandata pa ni dosegla niti desničarska Kršč. ljudska stranka (J. Tischler). Pri levičarski Zvezi slov. organizacij na Kor. (ZSO, ustan. 25. marca 1955) je bil med snovalci, nato član izvr. odbora do 1980, ko se je omejil na gospod. organizacije. V nar. zadevah je zagovarjal sporazumno delovanje s konserv. Nar. svetom kor. Slov. in bil v tem pogledu somišljenik F. Petka. Na tem načelu je stal tudi ob snovanju t. i. spomenice 1955. Pri izvr. odboru ZSO je dosegel, da so sestavili samostojno Spomenico ZSO avstrijski zvezni vladi v zvezi z drž. pogodbo in jo dali v javnost; Z. je napisal osnutek. Pozitivni odmevi so prisilili Nar. svet k pogajanjem z ZSO, kar je privedlo do skupne Spomenice kor. Slov. Zvezni vladi Rep. Avstrije 11. okt. 1955. Tudi pri tem je Z. vodilno sodeloval; besedili spomenic se bistveno ne razlikujeta.

Pisal je o vseh področjih svojega dela, npr. o tradiciji uprizarjanja Miklove Zale (Kol Slov. Kor. 1949; Obz 1949), Schusterju-Drabosnjaku (Kol Slov. Kor. 1956), zgod. slov. šolstva na Kor. (Svoboda 1948, št. 1), povojnem obujanju slov. prosvete (Kor. kol 1978), nacist. izseljevanju kor. Slov. (Koroška v borbi, Clc 1951), škodi, ki so jo nacisti povzročili kult. društvom (Slov. vestnik 1947, št. 17–20). Največ je razpravljal o zgod. kor. slov. zadružništva (Svoboda 1949, št. 1–2; Kol Slov. Kor. 1952; Slov. vestnik 1959, št. 8; 1961, št. 28; 1962, št. 45; Naš tednik 1978, št. 36), sodobni gospodar. problematiki na juž. Kor., posebej v kmetijstvu in zadružništvu (Kol Slov. Kor. 1955; Slov. vestnik 1956, št. 1, anon.; 1960, št. 4); najobsežnejši je podlistek Južna Tirolska – manjšinski problem Nemcev (Slov. vestnik 1957–9), ki upošteva zgod., polit., gospodar., šol. in kult. vidike. – Šifra: mr.

V zakonu z Danico r. Borovnik sta se mu r. dva otroka. Hči Dana por. Tehovnik (r. 19. dec. 1947, živi v Clcu) je študij zgod. in zemljepisa na Dunaju, v Salzburgu in Lj. zaključila »sub auspiciis praesidentis« z dis. Wirkungen d. Franz. Revolution in Krain (Dunaj–Salzburg 1975; oc.: V. Melik, ZČ 1980, 359–60). Od 1973 uči na Zvezni gimn. za Slov. – Sin Miran (r. 11. apr. 1951, živi v Clcu) je štud. pravo v Salzburgu in bil 1973 prom. Po opravljeni praksi in izpitu je 1986 odprl v Clcu odvetn. pisarno. Udejstvuje se v kult. življenju kor. Slov., piše kritične zapise o zgod. in pravno-polit. položaju slov. manjšine.

Prim.: avtobiografija (arhiv SBL); dokumentacija Inšt. za nar. vprašanja (Lj.); Slov. vestnik (Clc) 1949, št. 66 (s sliko); 1967, št. 39; 1982, št. 39 (s sliko); PDk 1967, št. 231; Kor. Slov. v Avstriji včeraj in danes, 1985². – Upodobitvi: B. Jakac, risba, 1977; D. Tršar, kip glave, 1980. – Slika: arhiv SBL. J. Stergar