Zwitter, Franci (1913–1994)

Zwitter Franci, politik, r. 10. okt. 1913 v Zahomcu v Ziljski dolini kmetu Francu in Mariji r. Lusnik legit. Kreuth, živi v Celovcu (brat Mirta, bratranec Frana in Vinka, gl. čl.). Gimn. je obiskoval 1925–33 v Clcu, prav tam štud. bogoslovje do 1935 in do 1937 v Innsbrucku. Jeseni i. 1. se je vpisal na pravno fak., študij nadaljeval na Dunaju, jeseni 1939 bil prom. v Gradcu. Kot kor. Slov. ni dobil službe, zato je štud. na ekonom. visoki šoli na Dunaju do vpoklica 1940 v Wehrmacht. Kot vojak je najprej prišel v Francijo, spomladi 1942 na vzh. fronto (do Voroneža), 1943 v Albanijo in nato v Jslo, kjer se je okt. 1944 pridružil črnogorskim partizanom (I. Bokeška udarna brigada). Jul. 1945 je prišel v Lj., poskrbel za repatriacijo skupine kor. slov. izseljencev in se vrnil na Kor. Bil je aktivist OF na področju Zilje, potem uslužben na okrajnem glavarstvu v Beljaku, tu organ. pisarno OF in utrjeval njeno mrežo. Ob ustan. lista Slov. vestnik jun. 1946 je postal gl. urednik, na Dunaju hkrati prakticiral pri odvetniku Matku Scharwitzlu. 1948 se je zaposlil v odvetn. pisarni Ferda Millerja v Clcu, 1957 opravil sodnijsko leto, 1963 pa odvetn. izpit, nato imel svojo odvetn. pisarno do 1984, ko se je upok. – 1984 je bil odlikovan z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.

Za Z-ovo večdesetletno kult. in polit. delo v vrstah kor. Slovencev je bilo odločilno, da je že ob vstopu v gimn. spoznal krog slov. študentov (J. Hutter, L. Sienčnik, J. Tischler, Vinko in Zdravko Z., gl. čl.) in bil soočen z njihovim polit. in kult. programom, podanim v Tischlerjevi brošuri Dijaki narodu (Dunaj 1926). Sodeloval je v krogu slov. marijaniščnikov (izd. list Bratoljub), obiskoval ure sloven. pri prof. H. Widdru na gimn., se udeleževal počitn. sestankov slov. dijakov in študentov. V Innsbrucku je sodel. v skupini, ki je nekajkrat izdala Pismo študentov (Innsbruck, strojepis 1935–6) in ki je predložila polit. zastopstvu slov. nar. skupnosti program za urejanje manjšin. vprašanja (tkim. »innsbruške punktacije«); navezala je stike z E. Bojcem, B. Grafenauerjem, E. Kocbekom in N. Kuretom v Sji. Na Dunaju se je seznanil z Jožo Vilfanom in E. Besednjakom. Pomagal je lektorirati list KorS, sodeloval je pri Kmečki zvezi, ki je kot volilna grupacija delovala tudi še pod pogoji avstr. stanovske države. Dec. 1938 je bil kot predstavnik študentov izvoljen v odbor Slov. prosvetne zveze (podpreds.), 1948–58 je bil preds. te zveze (1952 pobudil kult. sodelovanje z matičnim slov. narodom), organizaciji ostal zvest do danes (preds. nadzornega odbora). Zveza je 1948–54 izdajala mesečnik Svoboda in Z. je bil odg. urednik.

Polit. je deloval v OF za Slov. Kor. (1945–9 član Pokraj. odbora), Demokr. fronti delovnega ljudstva 1949–57 (nekaj let sekretar), pripravljal vloge na avstr. oblasti, kljub razl. gledanjem stalno iskal sodelovanje z Nar. svetom kor. Slovencev, zlasti s preds. J. Tischlerjem. Od ustan. Zveze slov. organizacij marca 1955 do maja 1982 je bil njen preds., si stalno prizadeval za stike in pogovore s politiki v Sji in Jsli (načelo o manjšini: subjektu). Odločilno je oblikoval vsebino in besedilo skupne Spomenice kor. Slov. (11. okt. 1955), izdelal stališča manjšine k raznim zakonskim osnutkom, štev. poznejše spomenice in vloge na avstr. oblasti, vodil z avstr. zvezno in kor. dež. vlado ter s posameznimi predstavniki polit. življenja v Avstriji štev. razgovore, npr.: za ohranitev obvezne dvojezične šole na Kor. (1958, 1959), za nastanek uporabnega zakona o sloven. kot uradnem jeziku (1959), za izboljšanje stanja na šol. področju v poznejših letih, za zakon o topografskih napisih (1972), za posodobitev skupne Spomenice ob ohranitvi vseh prvotnih predlogov (1975), za pripravo štev. podlag za pogajanja v tkim. kontaktnem komiteju ter za stališče manjšine k zakonu o nar. skupnostih in njemu sledečim odredbam (1976). Takoj po podpisu Avstr. drž. pogodbe (1955) je skušal doseči čimvečje soglasje manjšin v Avstriji, predvsem z gradiščan. Hrvati o njihovih zahtevah na osnovi 7. čl., usklajevanje postopno dograjeval, dokler ni 1985 nastala Listina nar. skupnosti v Avstriji. Na Z-ov predlog so manjšine opozorile mednar. javnost na svoj položaj v Avstriji s Peticijo etničnih skupin (nacion. manjšin) na konferenci o varnosti in sodel. v Evropi 1986 na Dunaju. Od 1982 do danes opravlja Z. naloge koordinatorja manjšin v Avstriji. 1975 je pobudil vsakoletno srečanje nar. skupnosti sosednjih dežel (Avstr., Ital., Švice, Jsle, Madž., zdaj 23 nar. skupnosti), poverjen je, da uveljavi želje manjšin v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Je podpreds. mednar. manjšinske organizacije (AIDLCM – Association intern. pour la défense des langues et des cultures menacées) in od ustan. 1982 preds. Društva slov. pravnikov v Clcu.

Kot vodilni funkcionar obeh kulturno-polit. teles je Z. obj. vrsto člankov o manjšin. vprašanju v Kol za Slov. Kor. oz. Kor. kol (npr. 1955: Kritični pogledi na polit. udejstvovanje kor. Slov. v preteklosti; 1956: Osnove za naše kult. delovanje; 1958: Kronika naporov za uresničitev člena 7 …; 1959: Pol stoletja Slov. prosv. zveze; 1975: Dvajset let varanja!), listih Svoboda (1949: Nar. zaščita v prvi avstr. republiki; 1950: Borba za slov. ljud. šolo; 1951: Položaj nem. prebivalstva v Južnem Tirolu), Slov. vestnik (npr. 1973, št. 12–4: Pravna zaščita kor. Slovencev; 1975, št. 22: Člen 7 ni slučajno darilo …; št. 24: Diskriminacija je diskriminacija …; št. 36: Ugotavljanje manjšine v nasprotju …; 1976, št. 13: Ne bomo se odpovedali priborjenim in mednarodno zajamčenim pravicam; 1977, št. 39: Grundsätze und Aspekte eines modernen Volksgruppenrechtes), Vestnik kor. partizanov (npr. 1971, št. 1/2: Hočemo biti samostojen subjekt svojih teženj in ne predmet, o katerem bi drugi razpravljali in barantali), raznih zbornikih (mdr. Kor. Slovenci v Avstriji, 1984), a tudi v Delu, NRazgl, PDk, Večeru idr. Takoj po 1945 se je trudil, da bi na Dunaju kupil za kor. Slov. tiskarno; željo je uresničil šele 1953, ko se je v Podljubelj naselila novoustan. založniška in tisk. družba Drava, kateri je bil Z. poslovodja do 1989.

Sin Franci (r. 3. maja 1953, živi na Dunaju) je po maturi na slov. gimn. v Clcu (1971) štud. na dunajski univerzi pravo, nato 1983 zaključil študij gled. ved in umetn. zgod. z dis. Grundzüge und Entwicklung der slow. Kulturpolitik in Kärnten in den Jahren von 1900 bis 1941 unter besonderer Berücksichtigung des slow. Laienspielwesens. Proučuje na dunajskem L. Boltzmann-Institutu novejšo kulturno in polit. zgod. Avstrije. Že od štud. let v kritičnih zapisih komentira sodobni položaj Slov. (zlasti v Slov. vestniku, psevd. fra-ter).

Prim.: SBibl; Slov. vestnik 1963, št. 41; 1978, št. 41; 1983, št. 41; J. Šircelj, Kor. znamenja, 1970, 218–26; isti, Delo 1972, št. 33 (s sliko); Z. Zorko, PDk 1973, št. 237 (intervju); NRazgl 1974, 536 (intervju); 1980, 300; Dnevnik 1978, št. 279; M. Remic, Kor. pričevanja, 1978, 201–4; D. Türk, Delo 1983, št. 234; A. Malle, Kor. kol 1983, 95–110; isti, Vestnik kor. partizanov 1983, št. 3/4; Naš tednik 1983, št. 40; B. Goričar, Delo 1984, št. 285 (po večini vse s sliko); Kor. Slovenci v Avstriji včeraj in danes, 1985²; M. Suhodolčan, Bibl NOB in fašist. nasilja na Kor., 1985. Malle