Zwitter, Fran (1905–1988)

Zwitter Fran, zgodovinar, r. 24. okt. 1905 v Beli Cerkvi pri Nov. mestu sodniku Davorinu in Franji r. Majzelj, u. 14. apr. 1988 v Ljubljani, pok. v Beli Cerkvi (bratranec Francija, Mirta in Vinka, gl. čl.). Očetu je avstr. oblast kot slov. izobražencu onemogočila službovanje v rodni Kor., odšel je najprej v Celje, nato na Dolenjsko. Klas. gimn. je Z. obiskoval 1916–24 v Nov. mestu, zgod. in geogr. štud. 1924–6 na Fil. fak. v Lj. in 1926–8 na Dunaju, v Lj. okt. 1928 dipl. in 1929 doktoriral z dis. Starejša kranjska mesta in meščanstvo (natis i. l.). Z. ustanovo P. Turnerja in franc. republike se je 1930–2 izpopolnjeval v Parizu (prof. L. Eisenmann, H. Hauser, A. Mathiez). Kontraktualni asist. na Geogr. inšt. lj. Univ. je postal 1. okt. 1929, hkrati bil krajši čas asist.-volonter v zgod. seminarju Univ. 1933–8 je učil na klas. gimn., 1936 opravil prof. izpit. Marca 1937 je bil imenovan za priv. docenta za občo zgod. novega veka na Univ., 1938 za rednega in tako postal naš prvi visokošol. prof. za občo zgod. novega veka; predaval in izpraševal je tudi novejšo slov. zgod. Na tem mestu je ostal še po prvi ital. aretaciji (2.–26. maja 1941) do naslednje (marca 1942), ko je bil konfiniran v kraju Aprica (prov. Sondrio) ob švic. meji. Po kapit. Italije 1943 se je prebil na Primorsko in se pridružil NOV na osvob. ozemlju, tu bil od 12. jan. 1944 do marca 1945 direktor Znanstv. inšt. pri IOOF oz. pri predsedstvu SNOS na Dolenj. (delo inšt. večkrat opisal, npr.: Slov. zbornik 1945; NRazgl 1954 in 1984; Prispevki za zgod. del. gibanja 1970; v knj. Osvoboditev Sje 1945, 1977). Od konca vojne 1945 do 1947 je bil znanstv. tajnik in sodelavec Inšt. za preučevanje mednar. vprašanj pri min. za zunanje zadeve v Bgdu in se kot izvedenec za teritor. vprašanja udeležil mednar. mirovnih konferenc.

Medtem je bil dec. 1945 izvoljen za izr. prof. lj. Univ., se v zač. 1948 vrnil v Lj. na Fil. fak. in že jun. postal redni prof. obče zgod. novega veka, kar je ostal do upok. 1975. 1952–4 je bil rektor Univ. in 1954–6 prorektor, 1965 predstojnik odd. za zgod. Kot vodilni sodelavec Inšt. M. Kosa SAZU oz. ZRC SAZU je bil 1972–82 njegov upravnik, od 1977–82 tajnik I. razreda SAZU, od 1980 član uredn. odbora SBL.

Udeležil se je, povečini aktivno, štev. mednar. in domačih zgod. kongresov (o tem poročal v ZČ idr.), npr.: 1955 Rim, 1960 Stockholm, 1968 Dunaj, 1970 Moskva, 1975 San Francisco (pri slednjih dveh skrbel za jsl udeležbo), 1980 Bukarešta; specialnih kongresov zgodovinarjev, npr. 1964 Budimpešta, 1966 Bloomington (Indiana, ZDA), 1967 Bratislava, 1968 Reims, raznih sestankov jsl zgod. z ital., zah. nem. in avstr. zgodovinarji, predaval na več tujih univ. ali inštitutih. – V strok. društvih je imel odgovorne dolžnosti: 1930 tajnik zgod. sekcije Muzej. društva za Sjo, 1948–66 preds. Zgod. društva za Sjo (od 1980 častni član), 1954–6 prvi preds. Zveze zgod. društev Jsle, 1955–85 član Jsl nacion. komiteja za zgod. vede; od 1957 član Mednar. komisije za zgod. stanovskih skupščin, preds. jsl-avstr. komisije za vrnitev arhiv. gradiva, podpreds. in 1975–8 preds. SM, zlasti pa je bil duša povojnih zborovanj slov. zgodovinarjev. – 1953 je postal dopisni, 1958 redni član SAZU, 1961 zunanji dopisni JAZU, 1970 dopisni SANU. – Priznanja: 1946 red bratstva in enotnosti, red dela II, 1965 dela z rdečo zastavo, 1975 republike z zlatim vencem; 1963 in 1972 nagrada Sklada B. Kidriča (slednja s sodelavci), 1975 Kidričeva za življ. delo, 1985 nagrada AVNOJ; 1977 naziv zaslužni prof. in 1986 dr. h. c. lj. Univerze, 1988 častni član SM.

Že med študijem je kazal, da hoče kot zgodovinar biti človek sodobnosti. Pod površjem polit. zgod. je dobro zaznaval gospodar., socialne in idejne procese. V članku K idejni krizi naše omladine (Mladina 1924/5) je orisal zgod. družbene temelje nastanka evrop. narodov, ugotavljal, da so možnosti nacionalizma 19. stol. izčrpane in da je delav. razred prvi uvidel potrebo po mednar. boju. Poudaril je nujnost socialnega preloma, kajti liberalna država je na umiku. V evrop. federaciji je videl rešitev tudi za razkosanost slov. naroda. Ko je fašizem to upanje razbil in ogrozil slov. narod, je Z. našel smisel in mik življenja v odporu proti temu barbarstvu.

Dis. (1929) je posvetil mestom in meščanstvu v prvi njihovi dobi kot znanilcem moderne družbe in narodnosti. Znanstveno zanimanje za družbene procese v zgod. je v nasl. letih podzidal z ustvarjalnim sprejemom sociološke metode zgodovinopisja franc. analistov. V nastopnem pred. Sociologija in zgod. (Sd 1937, p. o. 1938) se je izrekel proti poudarjanju razlik med vedama in videl pravo pot v združitvi sposobnosti kritične uporabe virov s smislom za prav vsa vprašanja znanstv. sinteze. Odločno je bil proti temu, da bi zgodovinarji zbirali dejstva, sociologi pa delali sinteze (V. Melik, Delo 1985, št. 248). Posebej se je trudil za aplikacijo sociol. metode z analizo statist. virov o razvoju prebivalstva in gospodarstva. Habilit. študija Prebivalstvo na Slov. od srede 18. stol. do današnjih dni (1936), s katero je postavil temelj za razumevanje družb. procesov v zgod. slov. naroda v tem času, je bila pravi prelom v obravnavanju zgod. slov. naroda: prehod od opisovanja k analizi, ugotavljanju najvidnejših in najpomembn. strukturnih premikov (B. Grafenauer, ZČ 1965/6, 12).

V splošnem se je posvečal obči zgod. novega veka, posebno pozorno od prosvetljenstva do sodobnosti. Mednar. sloves si je pridobil s predavanjem na zgod. kongresu v Stockholmu (1960) o nar. problemih v Habsb. monarhiji (Rapports … Uppsala 1960; Hist. pregled, Zgb 1961; knjižno Les problèmes nat. dans la monarchie des Habsbourg, Bgd 1960, soavtorja J. Šidak in V. Bogdanov; slov. izd. Nacionalni problemi v Habsb. monarhiji, 1962), to problematiko obravnaval mdr. še v razpravah: Die nat. Frage in der österr.-ung. Monarchie 1900–14 (v zborniku z istim naslovom, Budimpešta 1966), Slov. in habsb. monarhija (ZČ 1967; angl. prev. v Austrian hist. Yearbook, Houston 1967), Vzroki in posledice avstr.-ogrskega sporazuma (ZČ 1968). Razčlenil je družbene sile in pokazal socialnozgod. pomen prizadevanj tkim. nezgodov. narodov. V zgod. Slovencev je opravil temeljna raziskovanja s tem, ko jo je postavil v okvir zgodovine in narodnostne problematike Evrope. Za Zgod. narodov Jsle I (1953) in II (1959) je sintetično obdelal Slov. od srede 17. do konca 18. stol. Napisal je vrsto razprav o slov. nar. prerodu (Slov. polit. prerod 19. stol. v okviru evrop. nac. problematike, Sd 1964), nastanku koncepcije slov. zgod. (GMDS 1939), posebej o Linhartu (Sd 1957) in njegovem Poskusu zgod. Kranjske (1981), o vplivih franc. revolucije in Ilir. provinc na družbeni razvoj in nastanek polit. nar. gibanja pri Slov. (GMDS 1932; knj. Les origines de l'Illyrisme polit. et la création des Provinces Illyriennes, Pariz 1933; Sd 1939; Franc. revol. ideje u zapadnim jsl zemljama u vreme franc. revol. i Napoleona, zbornik Jsl zemlje i Rusija …, Bgd 1983). Paradigmatična za sociol. analizo nacion. dogajanja je študija Koroško vprašanje (Sd 1937 in knjižni natis; nem. prev. Die Kärtner Frage, Clc 1979). Z isto metodo je obdelal pomen mest v moderni zgod. na Slov. (npr. o razvoju Ljubljane, GV 1929/30; Problemi zgod. slov. mest, Jsl istor. časopis 1937; K predzgod. mest in meščanstva na starokarantanskih tleh, ZČ 1952/3; Začetki lj. meščan. naselbine, RSAZU 1. razr., 1966), ponovno ter poglobljeno v razpravah Etnične in družb. osnove kor. vprašanja (zbornik Kor. plebiscit 1970), Zgod. razvoj prebivalstva na Kor. in njegove socialne osnove (zbornik Kor. kult. dnevi 1973), Etnična struktura in polit. vloga mest v slov. deželah od srede 19. do začetka 20. stol. (Jsl istor. časopis 1973). Za zgod. agrarnih panog na Slov. je opredelil temeljna izhodišča kolonizacije in populacije (poglavje v Gospodar. in družbeni zgod. Slov., I, 1970).

V polit. zgod. Slov. tja do njihove ločitve od Habsb. monarhije je odločujoče posegel predvsem s študijo o zgod. polit. idej Narodnost in politika pri Slov. (ZČ 1947, napisano 1944 na Rogu), potem pa z monogr. razpravami, včasih polemičnega značaja: K vprašanju razvoja Slov. v Prekmurju … (zbornik Prekmurski Slov. v zgod., 1961), Nekaj problemov okrog jsl kongresa v Lj. 1870 (ZČ 1962), Zlom avstromarksizma pri Slov. (ZČ 1972). H kulturni zgod. je prispeval razpravi Višje šolstvo na Slov. do 1918 (50 let slov. univ. v Lj … 1969) in Odd. za zgod. Fil. fak. univ. v Lj. (ZČ 1973), strokovno in dejansko pa s požrtvovalnim zavzemanjem za evidentiranje in vračanje slov. in jsl fondov iz arhivov v Avstriji na podlagi pogodb iz 1923 in 1958. Vodil je pripravo za izdelavo jsl zahtev in bil do 1987 slov. član mešane komisije in njene ekspertne skupine (gl. mdr. Naše kult. revindikacije v novih mirovnih pogodbah, ZČ 1948/9; Arhivska konvencija z Avstrijo … Jsl istor. časopis 1966 in ČZN 1967; NRazgl 1973, št. 14).

Obsežen del prispevkov (v tisku ali interno) je posvečen vprašanju drž. razkosanosti slov. naroda npr. med obema vojnama (ČZN 1937), ob koncu 2. svet. vojne (npr. v Slov. zborniku 1945: Trst, O beneških Slov.; Slovenačka Koruška, Bgd 1946), po njej pa vprašanju jsl drž. meja z Italijo in Avstrijo (mdr. GV 1947; Trideset dana, Bgd 1947). Zgod. in etnična argumentacija Jsle na mirovnih konferencah se je v veliki meri naslonila na Z-ovo delo. Rezultat so tudi sintet. študije o slov. Primorju in Trstu (soavtor knj. Oko Trsta, Bgd 1945; Bibl o problemu Julij. krajine in Trsta 1942–7, ZČ 1948/9; soavtor knj. Istra i Slov. Primorje, Bgd 1952, v sloven. ib. 1953). O teh vprašanjih je napisal vrsto inform. referatov in brošur v tujih jezikih (npr. Slovenes and Italians, The liberation of the Yugoslav littoral, London 1945; To destroy Nazism or to reward it? An aspect of … Slovene Carinthia, Bgd 1947; Documents on the Carinthian question, Bgd 1948; sodeloval pri Memorandum of the Governement of the Federative Peoples Republic of Yu to the Deputy Foreign Min. regarding the territor. and other clauses of the treaty with Austria, Bgd 1948), osebno posredoval jsl argumente v znanstv. krogih Anglije in Francije. Ne nazadnje: poskrbel je za ustrezen delež naše zgod. v pripravljajoči se Zgod. človeštva pri UNESCO, prispeval nekaj spremnih besed h knjigam (npr. A. J. P. Taylor, Habsb. monarhija, 1956), od 1925 napisal veliko strok. ocen v ČZN, GMDS, GV, Sd, ZČ idr., več jubilejnih člankov, sodel. pri EJ.

Ob skrajni kritičnosti do lastnega dela je bil Z. ves čas v dejavnem odnosu do sodobnih vprašanj družbe in tvorno dokazoval, da zgodovinar ni tisti, ki bi hotel obračati kolo zgod. nazaj. Ob najširši razgledanosti in obilju uporabljenega izvirnega gradiva je bil mojster strnjenega pisanja; pisal je analit. primerjalno in sintetično obenem, povedal vse bistveno in nič nebistvenega. Pri Z-u ni bilo nič statičnega, vse je v gibanju, a stanja so razvidna v vsakem hipu. Kot analitik je segal v globinske procese, odklanjal pa pojave vulgarne dialektike, ki hoče za nazaj opravičiti vsakršna, tudi zmotna ravnanja. Zgodovinar, po njegovem, ne deli lekcij zgodovini, raziskuje jo, da bi jo razumel, toda ne brez trdnega lastnega etičnega stališča.

Prim.: arhiv Univ. (Lj.); EJ; ULj I, II, III/1; LSAZU 1952–3 (1954), 76–82 (s sliko in bibl); 1958 (1959), 41–2 (s sliko in bibl); – 60-letnica: B. Pogačnik, Delo 1965, št. 290 (s sliko); B. Grafenauer, ZČ 1965/6 (Z-jev zbornik) 7–21 (s sliko in bibl); J. Šorn, Kron 1966, 206 (s sliko); Slovanský přehled 1966, 42; – SAZU ob 40-letnici, 1978, 29–30 (s sliko); – 70-letnica 1975: J. Štular, Delo št. 92 (s sliko); S. Granda, DL št. 44 (s sliko); B. Grafenauer, NRazgl 579–80; B. Marušič, PDk št. 250; – P. Vodopivec, Delo 1980, št. 255 (s sliko); – 80-letnica 1985: V. Melik, Delo št. 248 (s sliko); F. Gestrin, Glasnik SM 77–80; J. Pleterski, NRazgl 602; M. Pahor, PDk št. 239 (s sliko); B. Grafenauer, ZČ 5–11 (s sliko in bibl N. Stergar); – ob smrti 1988: P. Simoniti, Glasnik SM 1987/8, 31, P. Vodopivec, ib. 32–5; Delo št. 89 (s sliko), F. Gestrin, ib. št. 90 (s sliko); B. Grafenauer, Dnevnik št. 112 (s sliko); S. Granda, Kron 5–6 (s sliko); J. Pleterski, NRazgl 1988, 249; B. Gombač, PDk št. 82; B. Grafenauer, ZČ 159–63 (s sliko). – Filmski portret v režiji Milana Ljubića, predvajan nov. 1985 v Cankarjevem domu v Lj. – Upodobitve: F. Mihelič, risba, 1944 (Likovna zbirka Muzeja ljud. revolucije Sje, Lj.); B. Jakac, portret, kreda, ok. 1944 (v lasti vdove, Lj.); Bard Iucundus, svinčnik, skica, 1987 (prav tam); isti, risba s svinčnikom, 1985 (SM Lj.). Pleterski