Zupanec, Jernej (1810–1898)

Zupanec Jernej, narodni delavec, r. 22. avgusta 1810 v Martinj Vrhu pri Železnikih kmetu Matiju in Urši r. Pintar, u. 11. aprila 1898 v Ljubljani; prastric Alme Sodnik in Anice Z. (gl. čl.). Osn. šolanje je začel v Železnikih, nadaljeval v Lj.: 3. razred normalke (1824) in licej (1825–33, učil ga mdr. M. Čop); 1830 si je pridobil tudi spričevalo za dom. učitelja. Pravo je štud. na Dunaju 1833–7, opravil tudi izpite iz neobv. predmetov (zgod., klas. književnost, ital.), 1843 bil prom. Več let je bil vzgojitelj pri dunajskih družinah, npr. 1834 pri prof. I. E. Veithu, 1838–9 pri grofu L. Szechenyju (z gojencema potoval po Avstr., Ital., Franciji). Prakticiral je pri dun. odvetnikih in notarjih (1844–5 J. Hye v. Hyeburg, K. Höchsmann, 1850–6 F. Suppantschitsch). 1845–8 je bil kot privatni prefekt Terezijanske viteške akademije vzgojitelj G. Suttnerja, z njim veliko potoval po Evropi in sev. Ameriki (prim. pismo J. Čopu iz Pariza 1846, LZ 1899, 195–6). Notarski izpit je opravil 1851, za notarja v Lj. bil imenovan 1856 in to delo do 1897 opravljal (1877–8 bil pri njem koncipist J. Kersnik).

Bil je član štev. organizacij in društev (npr. Der zoologisch botanische Verein zu Wien 1853, Der Verein des Landesmuseum in Krain 1856, Der hist. Verein für Krain 1857, KD 1860, Der österr. Alpenverein 1867, graški Der Tierschutz Verein 1874, Kranjsko muz. društvo 1888), posebej delaven v slov. narodnih: Južni Sokol (1863–7 podstarosta), SM (1865–98 ustanovni član, blagajnik, sicer deloval v gospod. odseku), lj. Čitalnica (1875–83 preds., nato častni član), lj. Sokol (od 1875, 1888 častni član). 1865–8 je bil lj. obč. svetovalec, 1872–97 preds. notarske zbornice.

Široka splošna in temeljita pravna izobrazba, premožnost in nar. zavednost so mu pridobile velik ugled. Med prvimi je uradoval slov., denarno podpiral sorodnike in dijake, nar. prireditve in društva, postal ena osrednjih osebnosti lj. družabnega in nar. dogajanja, dasi ne vodilna. Pripadal je Bleiweisovemu krogu, vendar v polit. boje ni posegal. Bistveno je pripomogel, da so pri Lenartu nad Lušo 1896 zgradili šolo, zato imenovan za častnega člana občine Selca.

Prim.: spomini Ane Zupanec, hrani njena vnukinja Anuša Pavšič v Radovljici; osebni dokumenti (NUK, Ms 32/73); Vošnjak I, 100–1 (s sliko); INK 1891, 78–82 (s sliko); SN 1898, št. 81, 83; SP 1898, 91; -šar. (I. Vrhovnik), LZ 1898, 308–9. Munda