Zupančič, Rihard (1878–1949)

Zupančič (Suppantschitsch) Rihard, matematik, r. 22. dec. 1878 v Ljubljani tovarniškemu direktorju Rihardu in Ljudmili r. Polak, u. 21. marca 1949 v Judendorfu pri Gradcu. Osn. šolo in klas. gimn. 1889–97 je obiskoval v Lj., matematiko štud. na TVŠ in na fil. fak. na Dunaju, kjer je 1903 opravil prof. izpit in 1913 dosegel doktorat iz filozofije z dis. Zur Axiomatik der Methode der kleinsten Quadrate (obj. S. B. A. W. 1913, knj. 122/IIa). Služboval je 1901–3 kot asistent na TVŠ na Dunaju, 1903/4 kot prof. na III. drž. nem. realki v Pragi in 1904–8 na realki v XVIII. okr. na Dunaju, 1908 je dobil študijski dopust za izdelavo srednješ. matem. učbenikov, ga delno izrabil za strok. izpopolnjevanje na univ. v Göttingenu in v Parizu. 1912 je postal honor. docent TVŠ na Dunaju; 1. svet. vojno prebil pri topništvu. Febr. 1919 je postal pri pokraj. vladi za Sjo referent za pripravo univerze v Lj., ob njeni ustanovitvi i. l. bil imenovan za rednega prof. matematike na Tehn. fak. (gl. nastopno predavanje SN 1919, št. 119), 1920/21 bil rektor, 1922/3 in 1929/30 dekan. Poleg osn. tečaja iz matem. na Tehn. fak. je za študente matem. na Fil. fak. imel 3-letni ciklus iz algebraične geometrije, diferencialne geometrije in analize. Od ustanovitve 1919 je vodil Inšt. za uporabno matematiko na Tehn. fak., bil preds. izpitne komisije na geodet. tečajih (strojno-elektrotehn. odd.) in preds. stalne komisije za opravljanje prof. izpitov. Kot študent na Dunaju je bil član akad. kluba Sja in še dolgo potem slov. zaveden; v 30-ih letih se začel nagibati na nemško stran, med 2. svet. vojno se opredelil za nacistično Nemčijo, zato je 7. maja 1945 zapustil Lj., živel sprva v Neumarktu na Štaj., od dec. 1946 v Gradcu, kjer je postal znanstveni sodelavec Tehnične visoke šole; od apr. 1947 je predaval Osnove višje matematike (za arhitekte) prav tam. – 1922 je postal dopisni član Académie des Sciences v Toulousu, 1938 redni AZU (črtan 25. jul. 1945).

Najpomembnejše Z-evo delo so učbeniki za matematiko za srednje šole. Na Dunaju je bil v komisiji za reformo srednješol. pouka matematike in 1908–12 uradni zastopnik vlade pri mednar. komisiji. Po nalogu min. za prosveto je v poldrugem letu napisal učbenike za aritmetiko, algebro, geometrijo in opisno geometrijo: Mathematisches Unterrichtswerk, Arithmetik u. Algebra, 4 knj. (Dunaj 1909–11); Mathemat. Unterrichtswerk, Geometrie, 4 knj. (ib. 1909–12); Leitfaden d. darstellenden Geometrie f. Realgymn. (ib. 1909); Lehrbuch d. darstellenden Geometrie (ib. 1911); doživeli so več ponatisov, slednji je 1911 izšel tudi v poljščini (Pogladowa nauka geometrii …).

Znanstv. članki, kjer je obravnaval matematiko pretežno v kombinaciji z metodiko pouka na sred. in visokih šolah, so izšli povečini v nem. in franc. v periodičnem tisku: L'Enseignement mathématique (Paris-Genève 1901: Sur la démonstration du théorème de Taylor; 1909, 1913, 1915: Le problème d' interpolation et la formule de Taylor), Zft für das Realschulwesen (Dunaj 1904–14), Programm d. III. Staatsrealschule in Prag (1904), Programm d. Staatsrealschule in Wien VIII. (1905), Zft f.d. oesterr. Gymnasien (1907, 1909), Jber. d. Deutschen Mathematiker Vereinigung (Leipzig 1913: Eine Vereinfachung des Existenzbeweises des bestimmten Integrals), Astronomische Nachrichten (Kiel 1914), Comptes Rendus des Séances de l'Acad. d. Sci. (Pariz 1914, zv. 158: Sur un développement en séries des puissances d' un polynôme), S. B. A. W. (Dunaj 1914, zv. 123: Die Interpolationsprobleme von Lagrange u. Tschebyscheff u. d. Approximation von Funktionen durch Polynome), Mitt. über Gegenstände des Artillerie u. Geniewesens (Dunaj 1916, 1918, zv. 1–3: Die Interpolation durch Polynome u. ihre Anwendung in d. äusseren Ballistik). Sodeloval je v zbornikih, npr.: Atti del IV. congresso intern. dei matematici (Rim 1908, III: L'application des idées modernes des mathém. à l'enseignement secondaire en Autriche), Proceedings of the V^th intern. congress of mathematicians (Cambridge 1912: Sur le raisonnement logique dans l'enseignement mathématique secondaire et universitaire), Atti del congresso dei matematici (Bologna 1928, IV: Sur la décomposition des homographies). Teoretično matem. razpravo je obj. v Publ. Mathém. de l'Université de Belgrade (1933, II: Une propriété du déplacement parallèle d'après M. Levi-Civita). V sloven. ni veliko pisal, obj. je npr. razpravi: Vpliv matematike na duševno življenje narodov (PZ 1921) in Prispevki franc. matematikov klas. dobe za razvoj mehanike (Matem. list, Bgd 1932, št. 1/2), brošuro Determinizem in fizikalna slika sveta (1937; oceni Fr. Klemuc = Mirko Košir, LZ 1937, 379–84; A. V(akselj), S 1937, št. 42). – Z. je veljal za dobrega učitelja, njegova predavanja so bila skrbno pripravljena s poudarkom na matem. strogosti.

Prim.: Veselovo gradivo; dopis 10. dec. 1968 Rudolfa Urbaneka st. v Gratkornu (arhiv SBL); J. Povšič, Bibl R. Z-a (1980, rkp, Inst. za mehaniko, fiziko in matem. Lj.); NE; Ko je ko u Jsli, 1928; M. Vidmar, J 1928, št. 299 (s sliko); A. Vakselj, ib.; Zgod. slov. univ. v Lj. 1919–29, 159–60, 165, 184, 185, 187, 238, 307, 312, 475 in 532 (s sliko); LAZU 1939/42, 145–7 (s sliko); LSAZU 1943/7, 26; Programm d. Techn. Hochschule Graz 1947/8 in 1948/9; 50 let slov. univ. v Lj. 1919–69, 68 (s sliko); Gesamtverzeichnis d. deutschsprachigen Schrifttums (München) 1980, 398; 1985, 279–80; A. Puhar, Delo 1989, št. 61 (s sliko). Velkovrh