Zupančič, Mitja (1931–)

Zupančič Mitja, fitocenolog, v Ljubljani r. 25. dec. 1931 skladiščniku Hermanu in Elizabeti r. Žgank ter tu živi. V Lj. je obiskoval III. drž. gimn. (1942–7) in lesnoind. odd. TSŠ (1947–50), po difer. maturi štud. (1951–6) gozdarstvo na FAGV, dipl. 1962. Prom. je bil 1977 na Šumar. fak. v Zgbu z dis. Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Sje (obj. SAZU, 1980). Med študijem je bil žagovodja in upravnik žage pri Lesnoind. podjetju Dravograd (1950–1), kartirec pri Komisiji za gozdno gojenje in melioracijski načrt pri OLO Radovljica (1955–6), honor. asist. v Inšt. za gozdno in lesno gospodarstvo Sje v Lj. (1957–61). Po dipl. je bil krajši čas zaposlen kot fitocenolog pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje, od 1962 pa dela na Biološkem inšt. SAZU (1973 preimenovan v Inšt. za biologijo J. Hadžija): asistent, od 1972 višji strok. sodelavec, od 1976 višji znanstv. sodelavec, od 1982 znanstv. svetnik. Od 1971 vodi geobotanično skupino inštituta. Od ustan. 1982 vodi ZRC SAZU (začasni poslovodni organ, 1983 v. d., od 1984 direktor).

Deluje v štev. strok. organizacijah, mdr. je član Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije (od 1962) in njegovega razširjenega predsedstva, Društva za proučevanje tal Jsle (od 1962), Geol. društva Sje (od 1962), Prirodoslovnega društva Sje (od 1962), IVV (Internationale Vereinigung für Vegetationskunde, od 1971), OPTIMA (Organization for the phyto-taxonomic investigation of the mediterranean area, Berlin, od 1980), Biol. društva Sje (od 1980). Opravljal je pomembne funkcije v organizacijah sindikata na vseh ravneh, predvsem za družbene dejavnosti, znanost in visoko šolstvo (1969–76), sedaj pa je delegat več samoupravnih organov pri ZRC SAZU in Univ. v Lj., koordinator usmerjenih raziskovalnih programov Naravna in kulturna dediščina slov. naroda, florističnih in favnističnih raziskav idr. – Strok. se je izpopolnjeval na Dunaju (1967) in v Poznanju (1970). Z referati se od 1966 udeležuje strok. sestankov in kongresov doma in v tujini. Priznanja: nagrada Sklada B. Kidriča (1981), red dela z zlatim vencem (1983) idr.

Posveča se fitocenološkemu proučevanju gozdov. Predvsem je poglobil proučevanje smrekovih fitocenoz Sje in ga razširil na območje Srednje Evrope in Balkan. polotoka. Na podlagi zgodnejših raziskav v Sji in Evropi je skušal izboljšati oz. prenoviti sintaksonomski razred smrekovih gozdov. Rezultat je več na novo opisanih smrekovih združb, npr. Rhytidiadelpho-Lorei-Piceetum (M. Wraber 1953 n. nud.) Zupančič (1976) 1980 in Carici brizoidis-Sphagno-Piceetum Zupančič 1981 z novimi subasociacijami ter emendacija osnovne srednjeevropske asociacije Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954 emend. Zupančič. Hkrati je kritično pregledal smrekove združbe Balkan. polotoka in jih primerjal z našimi in evropskimi. – Raziskoval je v Bosni, Srbiji, Makedoniji in Bolgariji (Vitoša) ter skušal jasneje opredeliti tamkajšnje smrekove fitocenoze glede na naše in evropske ter poiskati nekatere njihove skupne lastnosti, ki se kažejo v pojavljanju srednjeevropske in borealne flore. Predlagal je novo razdelitev in dopolnitev teh fitocenoz po višinskih pasovih, fitogeografski razširjenosti, ekoloških razmerah in antropozoogenih vplivih, upoštevaje raziskave tamkajšnjih in evrop. fitocenologov. Intenzivno razrešuje sintaksonomski problem bukovih in drugih gozdov ter sodeluje pri medrepubliškem in medpokrajinskem projektu Vegetacijska karta Jsle (od 1984 glavni redaktor, od 1986 preds. njenega znanstv. sveta).

Samostojno je izšla Vegetacijska karta Postojna L 33–77 (SAZU 1982, s soavtorji, Z. tudi redigiral). Razprave objavlja v časopisih in zbornikih, mdr.: Mitt. Ostalp.–din. Pflanzensoz. Arbeitsgem. (Trst, 1967: Der Dinarische Bergahorn-Buchenwald (Aceri-Fagetum dinaricum) im Slow. Hochkarstgebiet; Camerino, 1969: Vergleich der Bergahorn-Buchengesellschaften (Aceri-Fagetum) im Alpinen und Dinarischen Raume), Mitt. Ostalp.-din. Ges. Vegkd. (Obergurgel-Innsbruck, 1970: Vergleich der Vegetationsgrenzen bzw. der Vegetationsprofile in verschiedenen Gebirgssystemen auf Karbonat- und Silikatunterlage in Slowenien, soavtor I. Puncer; Lj., 1979: Einige Sukzessionen der Vegetationsentwicklung auf verlassenen Kulturflächen in Gebiet von Kočevje, soavtor I. Puncer; Die Vegetation der Frostmulde Smrečje; Grenoble, 1982: Die Vegetationskartierung in Slowenien, soavtorja L. Marinček in I. Puncer), GozdV (1972: Razvojna pota proučevanja in kartiranja vegetacije v Sji, soavtorja L. Marinček in I. Puncer), Fragmenta floristica et geobotanica (Krakov, 1974: Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien, soavtorja I. Puncer in T. Wojterski), Varstvo narave (1975: Osamelec bukovo-jelovega gozda v Pivški kotlini, soavtor I. Puncer), Naše okolje (1977: Prispevek fitocenološkega proučevanja vegetacije k oblikovanju optimalnega človekovega okolja, soavtorja L. Marinček in I. Puncer), BiolV (1978: Preddinarski submontanski bukov gozd v ribniško-kočevski dolini, soavtor L. Marinček; 1981: Ostryo-Fagetum in Slowenien, soavtorja L. Marinček in I. Puncer; 1981, 1982: Smrekovi gozdovi Evrope in Balkan. polotoka, I in II; 1983: Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954 v Sji), Ber. int. Symp. IVV (Rinteln, 1978: Das Mozaik der Pflanzenges. im Bereich einer verlassenen Kulturlandschaft, soavtor L. Marinček; Vaduz, 1980: Die floristischen und strukturellen Unterschiede zwischen dem Urwald und dem Wirtschaftswald der Ges. Abieti-Fagetum dinaricum, soavtorja L. Marinček in I. Puncer; Vaduz, 1982: Die Entwicklung des pflanzensoziologischen Systems der Waldvegetation Jugoslawiens mit besonderer Berücksichtigung der klimatogenen Vegetation, soavtorja L. Marinček in I. Puncer; Vaduz, 1983: Die Fichte in den ehemaligen und rezenten Sukzessionen in der montanen Stufe des slow. Voralpen- und Alpengebietes, soavtor L. Marinček), Glasnik rep. zav. za zaščitu prirode Prirodnjačkog muzeja (Titograd, 1982: Die Fichtenwälder in den Arbeiten von V. Blečić), RSAZU, IV. razred (1981: Palynologische Untersuchungen auf dem Ledine am Hochplateau Jelovica, soavtorja M. Culiberg in A. Šercelj; 1983: Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum ass. nova in Slowenien und Friaul-Julisch Venetien, soavtorja L. Marinček in L. Poldini; 1984: Carpinetum subpannonicum ass. nova, soavtor L. Marinček), Acta botanica Croatica (Zgb, 1984: Syntaxonomische Probleme der Waldgesellschaften im Ostalpin-dinarischen Raum, soavtor L. Marinček), Prilozi odd. za biol. i medic. nauki MANU (Skopje, 1983: Preddinarski gozd bukve in velike mrtve koprive na ribniško-kočevskem območju, soavtorja L. Marinček in I. Puncer), Proteus (1976/7: Rastlinstvo in tla na različnih geoloških podlagah), Naučno veće Vegetacijske karte Jsle (Lj., 1986: Prirodna potencijalna vegetacija Jsle, s soavtorji; Bribir-Ilok, 1986: Prodromus Phytocoenosum Jugoslaviae ad mappam vegetationis M 1:200.000, s soavtorji), Sauteria (Salzburg, 1987: Illyrische und balkanische Arten in den subalpinen Fichtenges. der zentralen Balkanhalbinsel).

Poljudne članke, ocene in poročila piše za GozdV, BiolV, Moj mali svet, NRazgl, Proteus. Sam ali s sodelavci je izdelal okoli 50 elaboratov predvsem za gozdna gospodarstva v Sji, s čimer nadaljuje delo V. Tregubova in M. Wrabra, ki sta položila temelje in podala smernice za pravilno gospodarjenje z gozdovi.

Prim.: osebni podatki; LSAZU (od 1962); I. Horvat, V. Glavač in H. Ellenberg, Vegetation Südosteuropas, Jena 1974, 437–8; Bio- in bibliografije znanstv. in strok. sodelavcev SAZU, 1976; G. Jahn, Forstliche Umschau, Hamburg 1981; H. Em, Prilozi odd. za biol. i medic. nauki MANU 1986, 19; Šumarska enc., Zgb 1987; Biografije in bibl raziskovalcev ZRC SAZU, 1988. – Slika: arhiv SBL. Bögel