Zupančič, Milena (1946–)

Zupančič Milena, igralka, r. 18. dec. 1946 na Jesenicah delavki Elizabeti, živi v Bohinjski Beli. 1973–7 je bila poročena z igralcem Radkom Poličem. Gimn. je obiskovala 1961–5 na Jesenicah in se 1965 vpisala na igral. odd. AIU (prof. V. Juvan) v Lj., absolv. 1969 (vloga Claire v dipl. predstavi Služkinji J. Geneta). Od 1969 je bila angažirana v Mest. gl., od 1979 v lj. Drami, 1985–7 v Slov. mladin. gled. v Lj., 1987–8 svobodna umetnica, od 1989 je ponovno članica lj. Drame. – Nagrade: Borštnikova 1970 za Caetano (A. Hieng, Osvajalec) in 1981 za Lenko (R. Šeligo, Svatba), Prešernovega sklada 1976 za Zofijo (A. Hieng, Izgubljeni sin) in Blanche (T. Williams, Tramvaj poželenje), Sklada S. Severja 1984 za Ano (istoimen. drama R. Šeliga), štev. jsl., mdr.: Sterijino v Novem Sadu 1971 (za Caetano), 1975 (za Zofijo), 1979 (za Francko v Kralju na Betajnovi I. Cankarja) in 1985 (za Ano; tudi zlati lovorov venec na 26. fest. MESS = Malih in eksperiment. odrov v Sarajevu).

V Mest. gl. se je hitro uveljavila v sodobnih in klasičnih dramah, nastopala pa je tudi v komedijah. Bila je: Pamela (R. de Obaldia, Veter v vejah sasafrasa, 1967), Veronika (T. Partljič, Ribe na plitvini, 1968), Charlie (G. Axelrod, Zbogom, Charlie!, 1970), Aglaja (J. Anouilh, Ne budite gospe, 1972), Ruža Frou-Frou (G. Feydeau, Dama iz Maxima, 1972), Ivana (A. Hieng, Lažna Ivana, 1973), Vivie (G. B. Shaw, Posli gospe Warren, 1973), Jacinta (I. Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1975), Vida (A. Hieng, Večer ženinov, 1977), Pepina (L. Kraigher, Školjka, 1978), Baronica (S. Mrožek, Grbavec, 1979). Vloge v lj. Drami: Hana (V. Havel, Obvestilo, 1969), Beatrice (C. Goldoni, Sluga dveh gospodov, 1980), Geni (I. Cankar, Hlapci, 1980), Administratorka (D. Smole, Zlata čeveljčka, 1983), Mimika (T. Partljič, Moj ata, socialistični kulak, 1983), Grušenjka (A. Hieng, Bratje Karamazovi, 1984), Klara (D. Jančar, Veliki briljantni valček, 1985), Lidija (D. Jovanović, Zid, jezero, 1989). V Slov. mladin. gled.: Marja (D. Jovanović, Blodnje in Besi, 1986), Agata (U. Betti, Zločin na Kozjem otoku, 1987; za obe 1986 in 1988 Gavellova nagrada v Zgbu in 1987–8 zlati lovorov venec na 29. fest. MESS v Sarajevu). Gostovala je na poletnih igrah v Dubrovniku: Antigona (Sofoklej, Ojdipus v Kolonu, 1976). V Slov. ljud. gled. v Celju je oblikovala Tosco (V. Zuppa, L. Illica in G. Giacosa, Prolog-Tosca-Epilog, 1978), v Stalnem slov. gled. v Trstu Sofijo (A. P. Čehov, Striček Vanja, 1988).

Z. ni igralka klasičnih junakinj ali naivk, temveč vsakdanjih žensk sodobnega repertoarja: Geni je igrala »stvarno in korektno« (F. Vurnik, Dnevnik 1980, št. 288), Blanche z »zanesljivo in nenadkriljivo igro, tako kot da ji drugi le asistirajo« (A. Inkret, ITD 1975, št. 19), Mimika je bila »razumevajoča in odločna kmečka ženska« (F. Vurnik, Dnevnik 1983, št. 265), v vlogi Zofije je znala združiti »mimiko, telesno igro in glasovno stavčno oblikovanje, vloga, ki je gledalca ves čas obvladovala z vsak hip novo in popolno navzočnostjo« (V. Taufer, NRazgl 1975, 128).

Veliko nastopa v filmih. V slov. je bila: Študentka (Oxygen, 1970), Meta (Cvetje v jeseni, 1973), Ana (Strah, 1974), Karolina (Vdovstvo Karoline Žašler, 1976), Karla (Iskanja, 1979), Malka (Dediščina, 1984), Mimika (Moj ata, socialistični kulak, 1987, vse rež. M. Klopčič), Polona (Onkraj, J. Gale, 1970), Marjana (Mrtva ladja, R. Ranfel, 1971), Tončka (Idealist, I. Pretnar, 1976), Kristina (Krč, 1979), Gojmirka (Dih, 1983, oba rež. B. Šprajc), Vera (Moja draga Iza, V. Duletič, 1979), Lenka (Cristoforos, A. Mlakar, 1985), Milena (Kormoran, A. Tomašič, 1986), Učiteljica (Maja in vesoljček, J. Kavčič, 1988). Sodel. je tudi v drugih jsl filmih: Novinar (rež. F. Hadžić, 1979), Igmanski marš (Z. Šotra, 1983), Pejsaži v megli (J. Jovanović, 1983), Fant, ki obljublja (M. Radojević, 1984), Pazi, kaj delaš (M. Jelić, 1984), Sredi mojih dni (= Medjugorje; J. Sedlar, 1987). Igrala je tudi v kratkih filmih, mdr. v seriji J. Bevca, Občan Urban (Čas je zlato, 1972; Življenje po vzorcu, 1973). – Za filmske vloge je prejela štev. priznanja, mdr.: srebrna arena 1973 (za Meto), zlata 1976 (za Tončko) in 1977 (za Karolino) na film. festivalu v Pulju; Carica Teodora 1973 (za Meto), 1976 (za Tončko), 1985 (za Malko), 1986 (za Lenko) in Ćele kula 1977 (za Karolino), vse na film. srečanjih v Nišu. Naziv igralka leta je prejela 1976 in 1985 na Tednu slov. filma v Celju.

Pogosto je sodelovala v igrah (ok. 55) na lj. radiu, najprej v mladostnih karakternih, pozneje pa v vidnejših vlogah: Uršula (R. Šeligo, Ali naj te z listjem posujem, 1972), Dekle (P. Lužan, Trkanje na steno, 1976), Andreja (V. Konjar, Zaprti dosje, 1981), Erna Smiljanić (V. Jovičić, V precepu, 1984), Ženska (F. Roth, Nočne sence, 1985), Agnes (J. Becker, Pravzaprav sem nema), Ženska (G. Gluvić, Borutovo poletje), Elza (F. Hiesel, Elzica moja, vse 1987). Na televiziji je bila: Služkinja (E. Fritz, Komisija za samomore, 1969), Miša (D. Jovanović, Avtostop, 1973), Ančka (S. Rozman, Rojstni dan stare gospe, 1975), Jolanda (J. Povše, Jolanda, kdo je to?, 1978), Sonja (M. Jesih, Brucka, 1980), Breda (V. Zei, Recepcija, 1982), Anamarija (S. Vuga, Rajni takrat, 1984), Draga Božič (M. Jesih, Nasmehi, 1984), Majda (S. Bergoč, Vmesni čas, 1985); v nadaljevankah: A. Marodić, Mali oglasi (1969), G. Boccaccio in S. Vuga, Dekameron (1972; Lilija in Sandaletta v zgodbah o Neapeljskem rubinu in O ukradenem ljubimcu), I. Tavčar in M. Mejak, Cvetje v jeseni (1973, Meta), F. Žižek, Ipavci (1977, Ana), D. Jovanović, Za konec tedna (1978, Jana Volaj), B. Šprajc, Ante (1981, Cveta), A. Marodić, Resnični obraz Anite Novak (1984, Kogojeva) idr.

Prim.: osebni podatki; arhiv RTV Lj.; SGL; B. Pogačnik, Delo 1976, št. 195 (s sliko); Slov. film 1946–81, 1981; Film. enciklopedija, Zgb I (1986). – Intervjuji (vsi s slikami): NŽ 1970, št. 6 (A. Preželj); TT 1973, št. 34 (M. Košir); Start (Zgb) 1977, št. 226 (M. Pleše); Delo 1987, št. 212 (v rubriki Povabljeni k razmišljanju); Večer 1987, št. 111 (B. Skalicky); knjiga B. Zavrnik, M. Z., 1990. – Upodobitvi: B. Iucundus, olje 1971; B. Pečar, karikatura 1966 (gl. Umetniki in spremljevalci, 1981). – Slika: 7 dni 1987, št. 19. Clemenz