Slovenski biografski leksikon
Zupančič Katka r. Vrtačič, pisateljica in prosvetna delavka, r. 17. sept. 1889 na Griču pri Dobličah v Beli krajini kmetu Janezu in Katarini r. Kump, u. 8. sept. 1967 v Los Gatosu (Kal., ZDA). Po osn. šoli v Mavrlenu je obiskovala meščan. nunsko šolo v Šmihelu pri Novem mestu in 1907–11 učiteljišče v Gor. (usposob. izpit 1915). Učila je 1912/3 (začasno) v Šmihelu pri Novem mestu, potem v Beli krajini (Podzemelj, Črnomelj, Talčji Vrh, Čeplje, Mavrlen) do odhoda v ZDA, kamor je dec. 1923 odšla za možem Jakobom Zupančičem (gl. čl., por. 1920). Živela je v Chicagu, od 1963 v Los Gatosu. V Chicagu je sodelovala s socialist. organiz. amer. Slov., mdr. učila na slov. šoli podružnice SNPJ (Slov. nar. podporne jednote), režirala v dram. odseku Socialist. kluba št. 1 (pri Jsl socialist. zvezi) in z njim večkrat gostovala po vsem srednjem Zahodu. Veliko je sodel. pri naprednem slov. tisku v ZDA. Politično je vedno delala v prid stari domovini, zlasti Beli krajini, mdr. se je udeležila 1. slov. amer. kongresa (Cleveland, dec. 1942; na njem bil ustan. Slov. amer. narodni svet, Z. članica izvrš. odb.). – Na osn. šoli v Podzemlju ima spominsko ploščo (od 1976).
Največ pesmi je napisala za otroke in jih pogosto tudi ilustr. (obj. v Mladinskem listu 1924–45). Tematika je pretežno šaljiva: o otroških stikih z živalmi, problemih odraščanja (Late again, 1930; Kadar lončki vzkipe, 1931; Pajek na preži, 1933). Večina pesmic je nevsiljivo poučna, tudi v obliki krajših pesmi (Muca, 1929; Koralde, 1930), nekaj pa izrazito socialnih (Zima bela, 1930). – Pesmi za odrasle so pretežno socialno protestne, krik proti krivicam kapital. reda, brezposelnosti in prolet. bedi: Kdo je kriv (ADK 1935), Odmev iz ječe (Majski glas, 1938) idr. Nekatere imajo polit. vsebino ali pa protivojno tendenco, npr. Z ljudske fronte (ADK 1944), Izdajalcem (ADK 1945). Borbene in revolucionarne so Maj kliče (Mladin. list 1930), Na dan (Majski glas 1936) idr. Oblikovno sega njena poezija od tradicion. kitičnih oblik z umerjenim ritmom in s končno rimo prek svobodnih polimetričnih verzov z občasnimi rimami ali brez njih do svobodnega verza.
Tudi njena proza je raznolika. Po snov za otroke sega v življenje šolarjev in v svojo mladost, npr. noveli Tolovaj (Mladin. list 1933) in Okenca (ADK 1945, ponatis v Naši na tujih tleh, 1982). Nekaj poučnih zgodbic ima očitno moralo. Nasploh v prozi prevladuje socialna tematika, zajeta iz življenja v starem kraju in iz amer. stvarnosti: Delo za na dom (Majski glas 1933; ponatis v Naši na tujih tleh), Hier ruht Josef Melwitsch (Cankarjev glasnik 1942). V štev. novelah in črticah so avtobiogr. prvine. Kot socialistka je nekajkrat izkoristila priložnost za polit. propagando v leposlovni obliki. Samostojno je obj. zbirko Slike iz vsakdanjega življenja (Chicago 1946), ki vsebujejo 7 črtic in 5 pesmi z motivi iz življenja preprostih delavcev in kmetov, tematika pa je socialna oz. socialnokritična. Nekatera lit. dela so izšla tudi v Sji, predvsem v Rodni grudi in SIK.
Za potrebe mladin. gledališč je napisala štev. priložnostne igre, npr. Janko Bric in njeg. otroci (Mladin. list 1933), Trije Miklavži (ib. 1934) in božične enodejanke, ki so jih otroci radi uprizarjali. – Z. je ena redkih slov. ženà, ki so v Ameriko prišle izobražene. Njenemu leposlovju se pozna, da je dobro obvladala slov. jezik. Značilno zanjo je jedrnato, zgoščeno izražanje, odlikuje jo bogat besedni zaklad, mestoma popestren z belokranj. narečnimi izrazi. Najbolj prepričljiva je v zgodbah za otroke in v tistih s socialno tematiko, medtem ko so njeni poučni sestavki nekoliko bolj togi in prisiljeni. – Dopisovala je v chicaški list Proletarec (lit. ocene idr.). Sodelovala je z J. Zavertnikom in F. J. Kernom, ko sta pisala svoji knjigi (Ameriški Slovenci oz. Spomini), I. Molkom idr. – Psevd.: K. Z., Rina Špan (v času McCarthyjevih polit. preganjanj).
Prim.: r. in por. matice ž. Črnomelj (ŠkALj); Bibl JLZ; Mladinski list 1931, 35 (s sliko); P. Breščak, DL 1967, št. 42; M. Vrtačič, NRazgl 1968, 50; J. Župančič, PDk 1968, št. 18; M. Šenk, SIK 1969, 245–52 (s sliko); J. Bajec, SIK 1974, 318–25 (bibl, s sliko); G. E. Gobetz in A. Donchenko, Anthology of Slovenian American literature (Willoughby Hills, Ohio) 1977, 227, 110 (portret narisala L. Brulc); J. D. Dwyer, Slovenes in the United States and Canada (Minneapolis, Minn.) 1981 (bibl); J. Petrič, Naši na tujih tleh, 1982, 468–70. Petrič
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine