Zupančič, Janez (?–?)

Zupančič Janez, slikar. Verj. smemo v to imensko obliko razrešiti nejasno signaturo »Svpanieziz Johannes« na sliki Zadnje večerje iz 1705 v lj. uršulinski cerkvi; Veider je predlagal branje »Zupanic«. V cerkvi visi še slika Gostija pri farizeju Simonu, samostan pa hrani sliko Binkošti, ki je verj. tudi Z-evo delo, dasi je barvno svetleje ubrana. Te slike so uršulinke pridobile iz Schellenburgove zapuščine. Z močnim chiaroscurnim značajem kažejo na beneške vplive iz okolja Joh. Carla Lotha. Kompozicija je živahna, žanrsko obogatena, draperija se nagiba v ploskovitost. Mojster je vsekakor dozorel že v poznem 17. stol. – Zato se mi ne zdi verj., da je slikar uršul. platen identičen z Janezom Z-em (Johannes Suppantschitsch, Suppantschitz), katerega delovanje v Lj. spremljamo od 1717. Prvič se omenja v mestni računski knjigi 15. febr. 1717 kot poročen in po rodu iz Šentvida pri Stični (»von St. Veith aus Unter Crain gebührtig«); t. l. je dobil lj. meščansko pravico. Mestne računske knjige zaznamujejo le obračune za njegova obrtniška dela: 1739 je poslikal »roko pravice« (»Statt Freyung«), 1720 je preslikal uro na Gradu, leto pozneje uro v sejni sobi na rotovžu, 1729 je pozlatil velik okvir. 1736 je naslikal pločevinasti izvesek za hotel »Pri divjem možu« (Zum wilden Mann) na Mestnem trgu, ki ga je naročil magistrat. Izvesek hrani Mestni muzej v Lj., toda slikarija je tako slabo ohranjena, da razločimo sicer sledi baročne kompozicije Herkula z gorjačo, ne dopušča pa primerjave z uršul. slikami. Kakšnega drugega dela tega Z-a doslej še ne poznamo. Zadnjikrat ga računske knjige omenjajo 1742. - Prim.: mestne računske knjige (Zgod. arhiv Lj.); Steska 131; J. Wallner, MMK 1890, 123; I. Vrhovnik, Gostilne v stari Lj., 1926, 16; J. Veider, ZUZ 1944, 105–107; E. Cevc, Slov. umetnost, 1966, 110; Umetnost XVII. stol. na Slov., 1968, 70, 147–8. Cc.