Slovenski biografski leksikon

Zupančič Jakob, šolnik, r. 11. jul. 1871 na Selih pri Šmarju kmetu Francu in Mariji r. Prušnik, u. 20. avg. 1939 v Ljubljani. Klas. gimn. je 1882–91 obiskoval v Lj., štud. 1891–6 matem. in fiziko na Dunaju in 1897 opravil usposoblj. izpit iz obeh predmetov. Od 1896 je učil na gimn. v Kranju, 1898 prišel na klas. gimn. v Lj. (zadnji 2 leti bil ravnateljev pomočnik), 1901–3 učil tudi računstvo in knjigovodstvo na TSŠ; 1903/4 bil na gimn. v Nov. mestu, od maja 1905 v Gor., kjer je postal 1913 začasni vodja višje real. gimn. 1. svet. vojna ga je pregnala v Lj., 1915–8 je učil na realki, avg. 1918 je vnovič prevzel vodstvo gimn. v Gor. Po ital. zasedbi se je kratko vrnil v Lj., sept. 1919 postal ravnatelj realne gimn. v Mrbu. Po upok. 1932 je živel v Lj. – Odlikovanje: red sv. Save IV.

Bil je dober in zelo razgledan pedagog. Po smrti kolega B. Matka je prir. in dopolnil njegove rkp učbenikov: Aritmetika in algebra za 6.–8. gimn. r. (1910), Aritmetika in algebra za višje r. realke (1910) in Geometrija za višje r. realk (1910), pisal članke v šol. izv. goriške (npr. 1909/10: Poskušnje pri računih) in mrb realne gimn., npr. o zgod. slednje (1919/20), ocenil učbenika J. Mazija (LZ 1910, 1911). Zanimal se je za letalstvo, napisal kratko zgod. V zračnih višinah (DS 1902) ter prvo slov. knjigo s tega področja Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki (1911). V njej kratko obravnava teorijo in prakso letenja z baloni in letali, omenja slov. pionirje A. Kjudra, I. Renčlja, E. Rusjana, Iv. Vidmarja in V. M. Živica (gl. čl.). Knjiga je tudi tehten prispevek k slov. terminologiji.

Obsežno je bilo Z-evo praktično znanje v botaniki. Z Alf. Pavlinom je hodil na izlete, mu pomagal nabirati in določati rastline. Temeljitost na tem področju kaže npr. ocena Slov.-lat.-nem. rastlinskega imenika A. Benkoviča (LZ 1923) in brošura Mestni parki v Mariboru. Imenik in kratek opis dreves in grmov (1927). Kot vnet planinec je prehodil vse slov. gore, se posvečal SPD, v Gor. je bil načelnik podružnice od ustan. 1911 do odhoda, v Mrbu se je takoj vključil v novoustan. podružnico in bil od 1921 v odboru vsestransko delaven, 1909–11 pisal v PV. – Psevd.: I. Z., J. Z-č. - Prim.: r. matice ž. Šmarje-Sap (ŠkALj); Gabršček II; izv. realne gimn. v Mrbu 1931/2, 3; ob smrti 1939: J št. 194 (s sliko); J. Tominšek, PV 311–2 (s sliko); S št. 190; SN št. 188; – Kol CMD 1940, 37 (s sliko); J. Šedivý, ČZN 1967, 126; S. Sitar, Slovenci in letalstvo I, 1985, 219–21, 402. N. P. + Sitar

Gspan-Prašelj, N., Sitar, S.: Zupančič, Jakob (1871–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi884684/#slovenski-biografski-leksikon (9. januar 2025). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Primorski slovenski biografski leksikon

ZUPANČIČ Jakob, prof. matematike in fizike, r. 11. jul. 1871 na Selih pri Šmarju (žup. Šmarje-Sap Lj.), u. 20. avg. 1939 v Lj. Starša Franc in Marija Pušnik sta bila kmeta. Gimn. v Lj. (1882–91), matem. in fiz. na U. na Dunaju (1891–96). 1896 je prakticiral na gimn. v Kranju, 1897 zaključni pedagoški izpit. Od 1898–1903 je poučeval na klas. gim. v Lj. (zadnji dve leti tudi ravn. pomočnik in predavatelj računstva ter knjigovodstva na Tehn. sred. šoli v Lj.), 1903/04 v Novem mestu, 1905 do prve svet. vojne na realni gimn. v Gor. (1913 postal vodja višje real. gimn.), začasno se umaknil v Lj., kjer je poučeval od 1915–18, avg. 1918 se je vrnil na svoje službeno mesto v Gor., kjer je ostal do it. zasedbe, od 1919 do upokojitve 1932 je bil ravn. realne gimn. v Mrbu. Zadnja leta je preživel v Lj. – Slovel je kot odličen pedagog. Pisal je strok. pedag. članke, ocene učbenikov, po smrti kolega M. Matka pa je uredil za tisk njegove rokopise: Aritmetika in algebra za 6.-8. gimn. razr., Aritmetika in algebra za višje razr. realke, Geometrija za višje razr. realke (vsi našteti učbeniki so izšli 1910). Zanimalo ga je celotno naravoslovje, botaniku A. Pavlinu je pomagal nabirati in določati rastline za herbarij, ocenil je slov.-nem. rastlinski imenik A. Benkovića in napisal brošuro Mestni parki v Mariboru (1927). Veliko se je posvečal planinstvu, obiskal je vse slov. alpske vrhove, aktivno je deloval v Slov. planinskem društvu, za bivanja v Gor. je bil načelnik tamkajšnje podružnice SPD, dopisoval je v Planinski vestnik. – V svojem okolju je z govorjeno in pisano besedo ter zgledi populariziral moderne dosežke naravoslovja in tehnike. Kot sodobnik letalskega pionirstva na Slov. je doživljal njegove začetke in 1902 objavil v Domu in svetu članek V zračnih višinah, 1911 pa je izšla v Lj. njegova knjižica Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki, prva in do 1946 edina slov. samostojna publikacija te vrste pri Slov. V njej je orisal svet. razvoj letalstva in predstavil tudi nekatere slov. letalske pionirje: Edvarda Rusjana (že posmrtno, brez omembe brata Jožeta), družabnika pri gradnji motornega letala Alfonza Kjudra in Ivana Renčlja, tržaškega pilota Ivana Vidmarja ter načrtovalca helikopterja Valentina Matijo Živica.

Prim.: Nekrolog, Jutro 1939, št. 194; S. Sitar, Slovenci in letalstvo I, Lj. 1985, 219–21, 402–03 idr. ; SBL IV, 894.

SAS

Sitar, Sandi: Zupančič, Jakob (1871–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi884684/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. januar 2025). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine