Zupančič, Iva (1931–2017)

Zupančič Iva, igralka, r. 23. jan. 1931 v Šmavru pri Trebnjem delavki Ivani, živi v Ljubljani. Od 1964 je bila poročena s pesnikom Bojanom (op. ur.: Borutom) Kardeljem (1941–71). Osn. šolo (5 razr.) je obiskovala v Trebnjem; med vojno zbirala sanit. material za partizane in bila kurirka, od 1943 članica SKOJ. Po vojni nastopala na Ljud. odru v Trebnjem, 1947 v kult. skupini na mladin. progi Šamac-Sarajevo, 1947 se je vpisala na AIU (prof. S. Jan, V. Juvan, M. Cerar–Danilova, Marija Vera–F. Eppich, J. Cesar) v Lj. in 1960 diplomirala. 1951 je bila angažirana v Mest. gl., od 1962 je v lj. Drami. 1959 je bila na izpopol. v Londonu in Parizu, 1960–1 na postdiplom. študiju dramske igre po metodi Stanislavskega (prof. Olga N. Androvskaja) na Drž. inštitutu za gled. umetnost (Gitis) v Moskvi. – Priznanja: 1968 nagrada Prešernovega sklada za vlogo Ruth (H. Pinter, Vrnitev), 1971 Borštnikova diploma za Elizo Doolittle (G. B. Shaw, Pygmalion), 1985 zlati lovorov venec na 26. fest. malih in eksperiment. odrov (MES) v Sarajevu za Markizo de Merteuil (E. Müller, Kvartet) idr.

Talent je pokazala že v prvih vlogah v Mest. gl.: Marianne (C. A. Puget, Srečni dnevi, 1952), Julka (V. Ocvirk, Ko bi padli oživeli, 1953), Metka (M. Vilhar in M. Mahnič, Večer v čitalnici, 1953; Sterijina nagrada za najboljšo mlado igralko, Novi Sad 1958), Hazel (J. B. Priestley, Čas in Conwayevi, 1953), Tončka (F. Smerdu, Martin Kačur, 1954; Sterijina nagrada 1957), Colomba (J. Anouilh, 1955), Rona (A. Leskovec, Dva bregova, 1955), Vdova Šin (B. Brecht, Dobri človek iz Sečuana, 1956), Zina (V. Škvarkin, Tuje dete, 1956), Jelena (M. Gorki, Malomeščani, 1956), Sofija (A. P. Čehov, Striček Vanja, 1957), Kolombina (M. Zupančič, Rombino, žalostni klovn, 1960) idr. Kritiki so ji v teh vlogah priznavali veliko umetniško silo, bogato izrazno in doživljajsko lestvico, talent za igrivo in nenarejeno vedenje ter barvito in sproščeno dikcijo. – Delo je uspešno nadaljevala v lj. Drami, kjer je bila Katarina (J. Osborne, Luther, 1962), Barblin (M. Frisch, Andorra, 1962), Rosalie (A. Kopit, Oh, očka, ubogi očka …, 1965), Hilda (J.-P. Sartre, Hudič in ljubi bog, 1965), ponovno Sofija (Striček Vanja, 1966), Kresida (W. Shakespeare, Troilus in Kresida, 1967), Bogomila (D. Smole, Krst pri Savici, 1969), Leda (J. Giraudoux, Amfitrion 38, 1969), Maša (Čehov, Tri sestre, 1971), Marija (O. Panizza, Ljubezenski koncil, 1974), Melanija (M. Gorki, Otroci sonca, 1975), Lizistrata (Aristofan, 1975), Helena (I. Cankar, Za narodov blagor, 1976), Liza (I. Potrč, Kreflova kmetija, 1977), Laura (M. Držić, Boter Andrash, 1978), Julija Filipovna (Gorki, Letoviščarji, 1978), Rita Allmers (H. Ibsen, Mali Eyolf, 1979; za obe zadnji Župančičeva nagrada 1979), recitatorka (D. Zajc, Ogenj v ustih, 1980; priznanje na Srečanju malih odrov v Novi Gorici 1981), Breda (isti, Mlada Breda, 1981), Irina (Čehov, Utva, 1982), Cécile (B.-M. Koltès, Zahodni privez, 1987) idr. – Igrala je tudi v drugih gledal.: Oder 57: Ismena (D. Smole, Antigona, 1960), Reka (D. Zajc, Otroka reke, 1962; zlati lovorov venec na fest. MES v Sarajevu), Dekle (M. Rožanc, Stavba, 1963); Stalno slov. gled. v Trstu: Angela (D. Fò, Dve pištoli v roki …, 1964), Jessica (J.-P. Sartre, Umazane roke, 1964); Glej: Madeleine (M. Duras, Savannah Bay, 1988).

Vsega je odigrala v 4 desetletjih več kot 120 vlog iz slov. in svet. dramatike, klasike in moderne. Je oblikovalka predvsem karakternih oseb, do katerih je prišla kmalu po prvih naivkah in prisrčnih dekletih. Rasla je od vloge do vloge; like je znala oblikovati z »zunanjo mirnostjo, a hkrati z veliko notranjo napetostjo, s prosojno vdanostjo in z izrednim estetskim okusom« (Delo 1968, št. 37). V Otrocih sonca je »pokazala novo igralsko razsežnost« (J. Javoršek, Delo 1975, št. 257), bila je »edinstveno očarljiva Grudnovka« (isti, Delo 1976, št. 290), pa tudi če ji ni bila vloga napisana na kožo, ji je dala najboljše, kar zna njena igralska narava (V. Taufer, NRazgl 1988, 383).

Veliko je nastopala v igrah na radiu: Lalage (L. Silori, Barake, 1957), Marietta (P. Willems, Kožuhar, 1958), Melanija (R. Ardrey, Svetilnik, 1959), Billie (G. Weisenborn, Harlemska balada, 1961), Sally (H. Pinter, Večerna šola, 1968), Ženska III (G. Kunaver, Moj bog, Diego; 1978), Zdravnica (S. Sitar, Ali lahko umre rudnik živega srebra, 1978), Eleonora (A. Hieng, Krvava ptica, 1979), Sophie (J. Becker, Pravzaprav sem nema, 1987) – in na televiziji: Sheila (J. B. Priestley, Inšpektor na obisku, 1961), Eva (E. Diem, Mož, ki je vrgel atomsko bombo, 1963), Pepina (L. Kraigher, Školjka, 1968), Fanči (I. Potrč in M. Mejak, Srečanje, 1970), Dekla Liza (I. Tavčar in M. Mejak, Cvetje v jeseni, 1973), Vdova Liza (I. Cankar in M. Mejak, Hude sanje kanclista Jareba, 1976), vloge v delih A. Marodića: Mali oglasi (1969), Naša krajevna skupnost (1984) in Resnični obraz Anite Novak (naslovna, 1984). Manj se je pojavljala v filmih: Lucija (Veselica, rež. J. Babič, 1960), Trude (X-25 javlja, F. Čap, 1960), Esterina mati (Iskanja, M. Klopčič, 1979), ravnateljica (Krč, B. Šprajc, 1979).

Prim.: osebni podatki; arhiv RTV Lj.; SGL; Slov. film 1946–81, 1981; 40 let AGRFT, 1987, 59. – Intervjuji: SPor 1957, št. 126 (S. Godnič), TT 1962, št. 4 (B. Grabnar), PDk 1964, št. 63 (A. Rustja), Dolenjski list 1975, št. 22 (A. Bartelj), GL SNG Drama Lj. 1975/6, št. 3 (M. Vogelnik, vse s slikami). – Upodobitve: N. Omersa, risba 1955; D. Tršar, kip 1956; B. Jakac, risba 1956; B. Jontes, akvarel 1977 (gl. Umetniki in spremljevalci, 1981). – Slika: arhiv SBL. Clemenz