Zupančič, Črtomir (1928–2018)

Zupančič Črtomir, fizik, r. 28. nov. 1928 v Ljubljani časnikarju Jožetu (gl. čl.) in Mileni r. Pirc, živi v Münchnu. V Lj. je obiskoval 1939–47 klas. gimn. ter 1947–52 štud. fiziko in matem. Dis. z nasl. Reakcije, ki jih povzročajo počasni nabiti delci v atomu in jedru, je obranil 1956 in je bil 1959 prom. 1954–6 je bil asistent in 1956–9 znanstv. sodelavec v skupini za jedrsko fiziko na Inst. J. Stefan v Lj., 1959–60 docent in 1962–6 izr. prof. na Fak. za naravosl. in tehnologijo, 1966–8 gostujoči znanstvenik v Ženevi pri Centre européen de la recherche nucléaire (CERN), od 1968 pa je red. prof. na Ludwigs-Maximilians Univ. v Münchnu; ponudbo za red. prof. na univerzi v Zürichu (1973) je odklonil. Ves čas tudi razisk. dela za CERN v Ženevi in SIN (Schweizerisches Inst. für Nuklearforschung) v Villigenu. – 1980–5 je bil v Bonnu preds. svetovalnega odbora za fiziko srednjih energij (pri Bundesministerium für Forschung und Technologie), 1984–6 član. akad. senata univ. v Münchnu in 1985–7 dekan fak. za fiziko, član znanstv. svetov CERN in GSI (Ges. für Schwerionenforschung) v Darmstadtu. – Izpopolnjeval se je 1952–4 na inšt. za teoret. fiziko v Kopenhagnu, 1960–2 v Brookhaven National Laboratory v Uptonu (New York, ZDA), 1965–6 pri CERN v Ženevi. 1975/6 je razisk. delal na Stanford University (ZDA) in pri CERN ter bil 1979–82 vodja kolaboracije Bologna-CERN-Dubna-München-Saclay (BCDMS). Aktivno se je udeležil mnogih kongresov (referati obj. v kongr. zbornikih), mdr.: Hercegnovi 1964, Brookhaven 1965, Gatlinburg (Tennessee) 1966, Dubna, Leysin 1969, Ženeva 1984 (Large hadron collider in the LEP tunnel), Wisconsin 1985 (Physical and statistical foundations of TeV muon spectroscopy).

Z-evo znanstveno delo je fizika atomov, jeder in elementarnih delcev, s težiščem na eksperimentalnih raziskavah. Večino raziskav je opravil v inozemstvu. Pogosto deluje v velikih mednar. razisk. centrih za eksperimentalno jedrsko fiziko. V začetku se je posvečal reakcijam med protoni in lahkimi jedri, sodeloval pri eksperimentalnem odkritju coulombskega zbujanja jeder in pri odkritju zavornega sevanja protonov ter relativistični obdelavi ionizacije atomske lupine K. Bil je med prvimi, ki so z betatronom na Inst. J. Stefan v Lj. študirali jedrsko absorpcijo žarkov gama. Sodeloval je pri utemeljitvi koalescenčnega modela za visoko energijske ione. V štev. delih je sam ali s sodelavci obravnaval reakcije z več kot dvema delcema v končnem stanju in osvetlil mehanizme takih jedrskih reakcij. Iz meritev in študija reakcij pionov v lažjih jedrih, zlasti absorpcije in sevalnega zajetja, sta bila določena sipalna dolžina in efektivni doseg v sistemu nevtron–nevtron, kar je bilo pomembno pri kasnejši teoretski obdelavi in razjasnitvi odvisnosti jedrskih sil od naboja. Bil je v skupini, ki je raziskala in vpeljala v eksperimentalno fiziko elementarnih delcev večžične proporcionalne komore, ki se danes uporabljajo skoraj pri vseh merskih sistemih v fiziki elementarnih delcev. Raziskoval je sevalno zajetje in izmenjavo naboja pri sipanju negativnih pionov na protonih; skupina, v kateri je bil tudi Z., je dokazala, da elektromagnetne interakcije ohranjajo konjugacijo naboja. Njegove zgodnje raziskave obravnavajo globoko neelastično sipanje leptonov μ pri najvišjih doslej doseženih energijah in prenesenih gibalnih količinah. Važno spoznanje, ki sledi iz teh raziskav, je dokaz, da kvantna kromodinamika pravilno popisuje proces sipanja.

Napisal je knjigo Interactions of low-energy pions with nuclei high-energy physics and nuclear structure (Amsterdam 1967). Sam ali s soavtorji je obj. štev. razprave v vodilnih medn. časopisih, mdr. v: Physical review, New York (1953: Excitation curves for alpha-particles from B¹¹ bombarded with protons; 1954: Emission of delta and X-rays from targets bombarded by accelerated ions; 1963: Production of tritons, deuterons, nucleons and Fe targets; 1967: He³+p elastic scattering from 12.6 to 15.4 MeV), Dan. Mat. Fys. Medd. (1953: Excitation of nuclear rotational states by the electric field of impinging particles; 1957: Excitation of characteristic K X-rays by the impact of heavy charged particles), Nuclear physics, Amsterdam (1959: Nuclear absorption of gamma rays in Al, Si, P, S and Ca; 1969: Energy dependence of the quasi-free (π⁺, 2p) reactions and evidence for the reaction π + (2N)→ π + p + p in nuclei; 1971: The (π⁺, 2p) reaction in light nuclei; 1977: Measurement of the differential cross section for π⁻p→π°n around the Δ (1232) resonance and test of the charge independence principle; 1979: Differential cross sections for radiative capture of pions on hydrogen in the Δ (1232) region. A test of isospin structure and t-symmetry of hadronic electromagnetic interactions; 1982: Muon pairs and upper limit for upsilon production by 280 GeV muons), Physics letters, Amsterdam (1963: Fast deuterons and other very light nuclei from high energy proton bombardment of matter; 1967: Nuclear structure effects in (π⁺, 2p) reactions; 1970: Radiative capture of negative pions on protons in the momentum range from 220MeV/c to 380 MeV/c; 1975: Differential crossections for π⁻→pγn in the first resonance region; 1981: A measurement of the nucleon structure function from muon-carbon deep inelastic scattering at high Q²; 1983: Electroweak asymmetry in deep inelastic muon-nucleon scattering; 1984: Measurement of the interference structure function xG₃⒳ in muon-nucleon scattering; 1985: Inner bremsstrahlung in low energy antiproton-proton annihilation, Upper limits on D° – D° mixing and BB production from muon-nucleon scattering, A measurement of nuclear effects in deep inelastic muon scattering on deuterium, nitrogen and iron targets), Reviews of modern physics, New York (1965: A survey of simple mechanisms of three particle reactions), Nuclear instruments and methods in physics research, Amsterdam (1968: The use of multiwire proportional counters to select and localize charged particles, Some readout systems for proportional multiwire chambers; 1969: A missing-mass spectrometer with detection of two outgoing particles; 1976: Measurement of π⁻p→π°n differential cross-sections using a NaI(Tl) proton spectrometer; 1978: A large solid angle Cerenkov counter for the DELCO experiment at SPEAR; 1979: A high resolution pair spectrometer for medium energy photons; 1983: A high luminosity spectrometer for deep inelastic muon scattering experiments, Compensation of errors by cross-calibration of incoming and scattered energies in deep-inelastic lepton scattering; 1984: An upgraded configuration of a high-luminosity spectrometer for deep-inelastic muon scattering experiments; 1986: A simplified algorithm for momentum estimation in magnetic spectrometers), Lettere al nuovo cimento, Bologna (1970: Search for giant-resonance excitation by radiative capture of π⁻ in ¹⁶O), Physical review letters, New York (1978: Measurement of the D semileptonic ratio in e⁺e⁻-annihilation at the Ψ” (3770), Radiative pion capture from the 1s level in ⁶Li; 1979: n-n scattering length from the photon spectra of the reactions π⁻d→γnn and π⁻→γn), Zft für Physik, Berlin, Heidelberg, New York (1985: A measurement of energy loss distributions of energetic muons in iron). – V domovini je obj. poredko, mdr. je za zbornik Meje spoznanja (1974) prispeval razmišljanje Meje spoznanja s stališča fizike.

Prim.: osebni podatki (z bibl); Kokole; ULj II; Obj. Univ. v Lj. 1959, št. 14, 96–7. – Slika: Meje spoznanja, 1974, 84. Trontelj