Zupančič, Boštjan Marija (1947–)

Zupančič Boštjan Marija, pravnik, v Ljubljani r. 13. maja 1947 inž. rudarstva Alojziju in učiteljici Silvi r. Keber ter tu živi. Klas. gimn. je obiskoval v r. mestu (1962–6) in tu tudi štud. pravo (1966–70). Mag. študij je začel 1970–1 v Zgbu in končal 1972–3 na Harvard Law School v Cambridgeu (Mass., ZDA), tu nadaljeval z doktorskim tečajem in 1973–4 opravil izpite, 1981 bil prom. z dis. Criminal law, the conflict and the rules (po odlomkih obj. v tujih revijah). Po dipl. je bil na lj. Pravni fak. asistent za kazensko pravo (1970–4). 1975 je nastopil pripravništvo na Okrož. sodišču v Lj., 1976–9 bil prof. za kazensko materialno in procesno pravo na New York Law School. Jeseni 1979 se je vrnil v Lj., nadaljeval pripravništvo na Vrhovnem sodišču SRS. 1980 je odšel v ZDA, predaval kazensko procesno in materialno komparativno pravo na več univerzah (Iowa University College of Law, Seton Hall University Law School idr.) do 1984, ko se je vrnil v Lj. in postal izr. prof. za kazensko procesno pravo na Pravni fak., 1990 redni. 1989 je bil izvoljen za prorektorja lj. Univerze. – Strok. se je izpopolnjeval 1968 iz komparativnega prava v Angliji (Cambridge University), 1971–2 pa iz kriminologije v Kanadi (Université de Montreal). – Je član Association Internat. de Droit Penal, Harvard Law School Association, American Assoc. of Law School, Sveta za varstvo človekovih pravic in svoboščin pri Rep. konferenci SZDL (Lj.).

Ukvarja se s kazenskim pravom, pravno filozofijo, epistemologijo in analitično psihologijo. S pravnega področja je napisal knjigi Criminal law – its nature and its function (New York, 1983) in Pravni memorandum (1989, s soavtorji), pripravil knjigo Kazensko procesno pravo – odločbe in razprave (1988). Napisal je več učbenikov: Criminal law – its history and function (Newark, 1983), Criminal procedure textbook (ib., 1983, 1986²), Criminal law textbook (ib., 1984, 1985²), Behaviour modification and punishment: theory, treatment and tort in light of mental health law reform (ib., 1984, soavtor Joseph J. Hogya), Criminal process: a theoretical vademecum (ib., 1984), Criminal law (ib., 1986). Strok. razprave in članke obj. mdr. v časopisih: Pravnik (1970: Osebnostno moteni storilci kaznivih dejanj v postopku pred lj. okrož. sodiščem v l. 1966, 1967; 1980: Pašukanis in današnji čas; 1984: Nekatera vprašanja porote v kazenskem postopku ZDA; 1985: Temeljni postulat prava, teorija in praksa – primerjalnopravne misli; 1986: Pravo in samopomoč (pravna norma kot alternativa uporabe sile); 1987: Deontologija pravne zmote – meje subjektivizacije kazenskega prava), Revija za kriminalistiko in kriminologijo (1970: Nekaj misli o kibernetiki in pravosodju; 1980: Funkcija kontradiktornosti v kazenskem postopku, Nekaj misli o načelu zakonitosti; 1984: Resnica in pravica v anglosaškem kazenskem postopku), Loyola law review (New Orleans, 1981: On legal formalism – the principle of legality in criminal law (del dis.)), University of Arizona law review (1981: The privilege against self-incrimination, del dis.), The journal of contemporary law (Salt Lake City, 1982: Adversary adjudication in criminal process (del dis.), Truth and impartiality in criminal process), ZZR (1984: Prispevek k teoriji kontradiktornosti v kazenskem procesu; 1986: Odnos med procesnim in materialnim (kazenskim) pravom, Legitimatio ad causam – primerjava med kazenskim in pravdnim postopkom), Anthropos (1986: Nekatere značilnosti pravne epistemologije), American journal of criminal law (Austin, ZDA, 1985: Criminal responsibility under mistake of law – the real reasons), Acta analytica (Lj., 1986: On meaning; 1988: Adjudication and its discontents), Filozofska istraživanja (Zgb, 1987: O »akustičkoj separaciji« i krivičnom pravu), Synthesis philosophica (Zgb, 1988: On »acoustic separation« and criminal law).

Veliko piše tudi o šolstvu, pedagogiki, socialni teoriji in filozofiji, npr. knjigi esejev Bitje in hrepenenje (1989, dopol. izd. 1990; prim. Delo 1989, št. 260; ocena F. Horvat, ib. št. 207) ter Pravo in prav (1990), članke za Delo, NRazgl (1970: Izobraževalno neskladje. Selektivna merila šole niso dovolj podobna selektivnim kriterijem pri opravljanju poklica; 1976: Izobrazba in družbena zavest; 1982: Odgovornost ali socialistična prihodnost; 1984: Dezintegrativni procesi v modernih družbah; 1985: Ali bo svetu od svetobolja bolje?; 1989: Svoboda in ustvarjalnost), Novo revijo, Sd idr. – Prim.: osebni podatki (z bibl); ULj III/1. – Slika: arhiv SBL. Zabel