Zupančič, Anton (1841–1915)

Zupančič Anton, teološki pisec, v Ljubljani r. 13. jan. 1841 gostilničarju Jakobu in Mariji r. Novak ter u. 7. sept. 1915. V r. mestu je obiskoval 1856–64 gimn. in 1864–8 štud. teol., 1867 bil ord. Kaplanoval je 1868–71 v Šmartnem pri Litiji, 1871–5 v Mengšu, 1875–7 v Cerkljah na Gorenj., 1877–81 v Lj. pri sv. Jakobu, od koder ga je škof Pogačar 1882 poklical za predavatelja na lj. bogoslovje za predmete, ki so se tedaj edini poučevali v sloven.: pastoralko s katehetiko in pedagogiko; 1909 je bil upok. – Z. je bil škofij. šol. inšpektor, prejel naslov škofij. konzist. svetnik, 1898 papežev komornik.

Kot bogoslovec in kaplan je obj. leposl. in poučne črtice v N (1862–3), Torbici (1862), SG (1862–7), KMD (1864–6, 1878), SV (1866, 1878), LMS (1879) idr. Prvi je pri nas pisal o vožnji z balonom (KMD 1865; gl. S. Sitar, Letalstvo in Slov., 1985), članek Politika na kmetih (S 1874, št. 17–24) je bil delno cenzuriran. V knjigi je izšel Z-ev prevod iz nem. Fabiola ali cerkev v katakombah (1867, 1907³) N. Wisemana, povest Večna luč istega avtorja v KMD (1862), po Joh. Jos. Gaumeju je anon. poslovenil Credo kristjana v sedanjih časih zavetje (ZD 1869–70). O liturgiki (ZD 1867) in cerkv. umetnosti je še pred J. Flisom razpravljal v 13 »odprtih pismih« (ZD 1871–2, 1874–5: Marsikaj o cerkv. umetnosti), o cerkv. opravilih v Laib. Diözesanblattu (1882). 1888–99 je urejal Kol Katol. tisk. društva v Lj. Bil je prvi preds. (1887–903) Katol. tiskovnega društva, organiz. in gospodarsko razvil ter utrdil je Katoliško tiskarno (predhodnica današnje Ljudske pravice) s knjigoveznico in knjigarno, ki je izdajala mdr. dnevnik S in štirinajstdnevnik Dm – vse pod pokroviteljstvom lj. škofov J. Missia in A. B. Jegliča.

Ker ni bilo učbenikov, je v samozal. po snopičih izdajal Duhovno pastirstvo (1884–5, 1894²; oc. F. Ogradi, Kres 1884, 373–4; 1885, 61–2; F. Lampe, S 1885, št. 3–35; A. Žlogar, LZ 1885, 58–9, 699; J. Vrhovnik, LZ 1886, 188), kjer se je mdr. zavzel za slov. terminologijo; delo je sest. po raznih predlogah (zlasti Ign. Schucha Handbuch d. Pastoraltheologie), liturg. del zasnoval zgod.-razvojno, ne samo opisno. Pri 2. popr. izdaji je izločil poglavje Katehetika in ga obj. samostojno (1893, samozal.). Kot pril. DPast je začel obj. prvo slov. Pedagogiko (1887, v knjigi 1888, 1904²), pri tem se naslonil na L. Baumgartnerja (Leitfaden d. Erziehungslehre). Čeprav so bila ta dela prvenci na svojih področjih, so jih sodobniki ocenjevali kot prav dobra.

Psevd.: A., A. Z., A. Zup., -č., Z., z., Z-č., Zup. - Prim.: r. matice Ljubljana-Trnovo; Erjavec 38–40; Glaser, IV, 259–60, 291–2; Marn 30, 35–9; MohBibl; nekrologi 1915: A. Stroj, DPast 551–6; J. Debevec, DS 267; S št. 205; SU 199; F. Ušeničnik, VBV 281–2; – Zgod. črtice o zgradbi in razvoju cerkve v Šmartnem, 1926, 4; B. Berčič, Tiskarstvo na Slov. 1968, 142, 143; M. Smolik, BV 1980, 16–9. – Slika: IG 1915, 45. Slk.