Zupan, Jože (1909–1980)

Zupan Jože, igralec, v Ljubljani r. 25. avg. 1909 železničarju Jožefu in Mariji r. Šega ter u. 13. nov. 1980. Obiskoval je 1921–5 meščan. in 1925–7 drž. dvorazr. trgovsko šolo ter tečaj za knjigovodje v Lj. Od 1927 je bil uradnik v banki Slaviji, od 1947 blagajnik Triglav filma, febr. 1948 je bil sprejet v ansambel lj. Drame (avdicija 1947 na povabilo ravnatelja V. Pavšiča) in tu ostal do upokojitve 1964, honor. sodel. še do 1969. – Nagradi (za vloge v telev. igrah): Sterijina v Novem Sadu 1962 za Jermana (I. Cankar, Hlapec Jernej in njeg. pravica; prir. F. Žižek) in Prešernovega sklada 1971 za Martina (F. Bevk, Kaplan Martin Čedermac; prir. B. Grabnar).

Že od 1927 je veliko nastopal v lj. amater. gledališčih. Začel je na Rokodelskem odru z vlogo duha (E. Raupach, Mlinar in njegova hči), prvo večjo priložnost je dobil na Ljudskem odru kot zvonar (G. Hauptmann, Potopljeni zvon, 1929; sept. i. 1. izvedeno na Radiu Lj.). Od vsega začetka je redno sodel. v govornih oddajah lj. Radia, od 1935 tudi kot član radij. igral. družine, mdr. bil Jakob Ruda (I. Cankar, istoim. drama), po vojni Karničnik (Prežihov Voranc-L. Kuhar in V. Ocvirk, Samorastniki, 1951). Po vojni je za radio prir. tudi več prip. del (F. S. Finžgar, Strici; F. Detela, Spominska plošča idr.). Že kot amater. igralec se je zanimal za lutkarstvo in je bil med igralci Pavlihove druščine (1940–1, vodja N. Kuret).

Kot poklicni igralec je najprej odigral v lj. Drami vlogo Miha Blažona (M. Bor-V. Pavšič, 1948). V domačih dramah je tudi sicer rad in veliko igral. Bil je: dr. Piller in Anshe (B. Kreft, Krajnski komedijanti, 1948), 2. delavec (1948), Jerman (1949) in Kalander (1968, vse v Cankarjevih Hlapcih), Martel (M. Mihelič, Ogenj in pepel, 1949), Friderik (B. Kreft, Celjski grofje, 1950), Ferjan (F. S. Finžgar, Razvalina življenja, 1951), Dominik (M. Bor-V. Pavšič, Zvezde so večne, 1959), Matej (P. Kozak, Afera, 1961) idr. V več kakor dveh desetletjih je odigral na odru osrednjega slov. dram. gledališča dolgo vrsto vlog v klas. in predvsem sod. igrah evrop. in svet. repertoarja, mdr. so bile uspešne: Chris Keller (A. Miller, Vsi moji sinovi, 1950), Alcest (Molière, Ljudomrznik, 1950), Margetić (M. Krleža, Vučjak, 1951), Osip (N. V. Gogolj, Revizor, 1953), Cecile (F. Bruckner, Elizabeta Angleška, 1955), Tuzenbach (A. P. Čehov, Tri sestre, 1956), Otto Frank (F. Goodrich in A. Hackett, Dnevnik Ane Frank, 1957), Prior (F. Schiller, Don Carlos, 1959), Möbius (F. Dürrenmatt, Fiziki, 1963), Tobias (E. Albee, Kočljivo ravnovesje). Večkrat je gostoval v Celju in Mrbu, zlasti je bil zapažen njeg. Papež Celestin (I. Silone, Prigode ubogega Kristjana, 1970) v Stalnem slov. gled. v Trstu.

Izredno pomembno je njeg. delo pri filmu. Odigral je nad 50 vlog, od obrobnih in srednjih do naslovnih v slov. idr. jsl, pa tudi koproduk. filmih, ki so jih snemali v Jsli. V 1. slov. je bil komandant (Na svoji zemlji, rež. F. Štiglic, 1948), potem nastopal mdr. še v filmih: Trst (1950), Tistega lepega dne (1962), Amandus (1966, vse rež. F. Štiglic), Samorastniki (V. Duletič, 1963). – Prav tako je bil pri mladi slov. televiziji mdr. prvi konferansje, potem igral v telev. igrah: Stariha (O. Župančič in F. Žižek, Noč na verne duše, 1958; 1. slov. telev. igra), Martin (A. Marodić, Poti in stranpoti, 1978) idr.

Z. je vselej veljal za odličnega karakternega igralca, izrazito realistično usmerjenega (sodobnejši eksperimenti so mu bili tuji) ter za markantno odrsko in filmsko pojavo z značilnim, globokim in toplim glasom ter izrazitim čutom za lepoto govorjene besede, za pristnega in preprostega igralca (posebej je bil znan po tem, da nikoli ni zakričal na odru). Bil je ne le nadarjen umetnik, ampak tudi vesten in prizadeven delavec, v zasebnem življenju pa pokončen človek in zgleden tovariš. - Prim.: osebni dokumenti (arhiv SGM); SGL; Ekran 1966, 549; F. Vurnik, Dnevnik 1979, št. 231; 1980, št. 315 (s slikami); M. Mahnič, Delo 1980, št. 271 (s sliko); V. Predan, NRazgl 1980, 685; P. Bibič in M. Zupančič, GLLjD 1980/1, 61–3 (s seznamom vlog in sliko). – Intervjuji: LDk 1965, št. 288 (M. Sattler); GG 1975, št. 91 (J. Govekar); Dnevnik 1975, št. 353 (H. Šenica, vse s sliko). Mvc.