Zupan, Anton (1843–1894)

Zupan Anton, stenograf, na Vranskem r. 13. jan. 1843 tesar. mojstru Juriju in Elizabeti r. Miklauč ter u. 7. jul. 1894 (v veliki revščini za pljučno jetiko). Gimn. je obiskoval v Celju in 1864 maturiral, ves čas se vzdrževal z inštrukcijami. Zaposlil se je v knjigovodstvu premogokopne družbe v Zagorju, nekako 1873 se vrnil na Vransko, vztrajno lezel v čudaštvo in zanemarjenost, se preživljal z zemljemerskimi meritvami pri razmejevanju zemljišč, pomagal v pravnih zadevah pri pisanju pogodb, pritožb ip., v zahvalo dobil kakšen polič vina idr. naturalije.

Večino časa je posvetil študiju stenografije. Obvladal je sisteme F. Gabelsbergerja, W. Stolzeja in L. Arendsa, poznal tudi štev. druge. Med prvimi Z-ovimi članki o stenogr. je Dopis iz Celja (N 1865, 144). V čl. O slov. stenografiji (SN 1883, št. 243–9) je strogo ocenil A. Bezenška, mu očital napake in možnost zamenjave ter da je s priredbo Gabelsbergerjevega sistema za Slovence napravil neumestno uslugo Nemcem (gl. Bezenškov odg. v SN 1884, št. 25–9); polemiko je nadaljeval v Oesterr. Blätter f. Stenographie (Dunaj 1889), SS (1893, 351–3) in Stenografu (1893). V čl. Steilschrift u. Stenogr. (Oesterr. Blätter f. Stenogr. 1893) se je zavzemal za poševno pisavo. Svojo izvirno stenografijo, katero je sestavil že v gimn. letih, a se zaradi nepraktičnosti ni uveljavila, je obj. v pril. listov Stenograf (Zgb 1891) in v Těsnopisné listy (Praga 1893); strok. komisija v Pragi jo je 1901 odklonila. – Avg. 1891 se je z Bezenškom in F. Magdićem udeležil kongresa stenografov v Pragi. Bil je dopisni član osrednjega društva stenografov na Dunaju in Hrv. stenogr. društva v Zgbu.

Z. sodi med prve večje slov. stenografe. V stroki je bil sicer razgledan, manjkalo pa mu je filološkega znanja; neomajno je vztrajal pri napačnih jezik. sklepanjih in prihajal v nasprotje s pravili slov. jezika. Z-ov sistem (skupek Gabelsbergerja, Stolzeja, Avg. Lehmana idr.) ni vplival na razvoj stenografije pri Slov. Najbrž je imel večjo strok. knjižnico in korespondenco, a ni nič ohranjeno. - Prim.: r. in m. matice Vransko (DAS); SS 1893, 133; 1894, 439; Těsnopisné listy 1894/5, 4–5; S. Miholić, Archiv f. Stenographie (Berlin) 1903, 30; R. Binter, Stenograf 1927/8, 62; A. Bolhar, Anton Bezenšek, 1934, 165–6; R. Rakuša, Od hieroglifov do slov. stenografije, 1967, 91–3 (z biogr. napakami), 145; A. R. Legat, ČZN 1971, 262–93. Lkn.