Zuffar, Alojz (1852–1907)

Zuffar Alojz, gozdar, r. 7. marca 1852 na Predmeji (pri Ajdovščini) gozdnemu čuvaju Jožefu in Uršuli r. Braunizer, u. 14. sept. 1907 v Mittewaldu (pri Beljaku). Dveletno osn. šolo je obiskoval v Bazovici (pri Trstu), osnovne pojme iz algebre, geometrije in naravoslovja je dobil pri nekem finančnem pazniku, dalje se sam izobraževal v geodeziji, gozdarstvu, socialni ekonomiji in gradbeništvu. Po 3 letih vojaščine je 1875 stopil v drž. službo in bil v Divači do 1884 gozdar. pomočnik, nato gozdni nadzornik tu in v okolici Pulja, od 1889 v Labinu. Sodeloval je pri pogozdovanju istrskega Krasa, se ukvarjal z geodet. posli ter se zavzemal za izboljšanje poljedelstva, sadjarstva in živinoreje. 1894 je iz drž. službe izstopil in prevzel v oskrbo Brionsko otočje (od 1893 v lasti P. Kupelwieserja). Tu je izvajal melioracijska dela, ustan. veliko gozdno drevesnico in vzgojil za Brione primerno mediteransko drevje, s katerim je otočje pogozdil, uredil tudi pota in parke, priskrbel pitno vodo ipd. Družina Kupelwieser mu je 1908 postavila spomin. ploščo z napisom. - Prim.: r. matice (mat. urad Ajdovščina); Öster. Forst- u. Jagdzeitung, Dunaj, 1907, 345; P. Kupelwieser, Aus den Erinnerungen eines alten Österreichers, Dunaj 1918. Šiv.

ZUFFAR Alojz, gozdar, r. 7. mar. 1852 na Otlici nad Ajdovščino, u. 14. sept. 1907 v Mittewaldu pri Beljaku. Oče Jožef, gozdni čuvaj, mati Uršula Braunizer. Po ljud. š. v Bazovici pri Trstu, kamor so se bili preselili njegovi starši, se je v glavnem sam izobraževal v gozdarstvu, geodeziji, socialnem gosp. in gradbeništvu. 1875 je bil nameščen kot gozdar. pomočnik v Divači. 1884 je postal gozdar, nakar je bil premeščen v Vodnjan v Istri, od tod pa 1889 v Labin. Po izstopu z drž. službe 1894 je prevzel v oskrbo otočja Brioni, takrat last dunajskega montanista P. Kupelwieserja (1845–1919), kjer je obolel za tropično malarijo in se zaradi nevarnega srčnega obolenja odpravil v Mittewald pri Beljaku, rojstni kraj svoje žene, kjer je kmalu umrl. V času drž. službe je sodeloval pri pogozdovanju Krasa v Istri, opravljal geodetske meritve in se zavzemal za izboljšavo poljedelstva, sadjarstva in živinoreje, kot oskrbnik Brionov pa se je lotil melioracijskih del, zasajanja mediteranskega gozdnega in parkovnega drevja v veliki drevesnici, ki jo je tu ustanovil. Nadalje je uredil pota in parke ter pričel z oskrbo pitne vode. Tako mu je uspelo iztrebiti malarijo. 1908 mu je tu rodbina Kupelwieser v zahvalo za razvoj Brionov v letih 1894–1907 odkrila spominsko ploščo, ki je še ohranjena.

Prim.: GozdV 19/1961, 51; SBL IV, 864 in tam navedena liter.

Svk.