Slovenski biografski leksikon

Zorn Hilarij, publicist, r. 16. marca 1847 v Prvačini gostilničarju Janezu in Marijani r. Batič (Battig), u. 31. avg. 1926 v Gorici, pok. v Prvačini (nečak nadškofa Alojzija Z-a, gl. čl.). V Gor. je obiskoval gimn. 1861–9 in semenišče, 1872 bil ord., od 1873 kaplan v Vipavskem Križu in 1875–82 kooperator v Kamnjah, nato štud. na Avguštineju na Dunaju. Sept. 1883 je postal katehet na višji realki v Gor., 1891 bil prom. za dr. teol., 1915 upok., pribežal v Lj., po 1918 se vrnil v Gor. – Z. je opravljal v okviru gor. škofije službe: od mar. 1908 bil nadškof. komisar v izpitni komisiji za učitelje verouka, prosinodalni izpraševalec, prisednik cerkv. sodišča, šol. svetnik in od 1906 zastopnik Cerkve v dež. šol. svetu. – Priznanja: papežev komornik, msgr., Franc Jožefov viteški križec. – V mladosti se je poskušal v pesništvu (Zora 1872; Soča 1887, št. 32), v Kol (Gor.) za 1922 in 1923 obj. ciklus napisov za mesece (Kmetski vremenski prerok). V liter. in hkrati politiko je zašel ob prijatelju S. Gregorčiču. V članku Človeka nikar (S 1885, št. 46–52) spravljivo in obzirno pobija Mahničevo dogmatsko ostrost (S 1884, št. 294) in brani Gregorčiča pred očitkom panteističnega fatalizma. Spočetka S ni kazal zanimanja za obj. članka (Z. ga je dal v pregled F. Erjavcu), kasneje je vendar izšel, a se zdi, da je Z. nadaljevanje ustavil, ker je uredništvo izpustilo nekaj točk. Mahnič je odg. s čl. Dvanajsterim večerom drugi dodatek (S 1885, št. 81–96, 100), in omilil marsikatero svojo prvotno sodbo.

Gregorčič je Z-u posvetil zdravico in jo recitiral na Z-ovi slavnosti 6. apr. 1885 v Prvačini (Soča 1885, št. 15; KGM 1925, 28; ZbD I, 336). O svojem nastopu za Gregorčiča je Z. 1908 poročal I. Vrhovniku (NUK, Ms 631/2, list 52). Svojo korespondenco je uničil. Ohranilo se je Z-ovo pismo Gregorčiču iz 1895 (NUK, Ms 618). - Prim.: r. matice (ž. urad Prvačina); Bibl JLZ 7; Gabršček I, II; ZbD S. Gregorčiča I–IV in J. Stritarja VII; Folium periodicum 1882, št. 9, 288; št. 10, 320; Folium periodicum Gorit. 1908, 36: Status personalis Gorit. 1926, 40; ob smrti 1926: E št. 224; Goriška straža št. 56; L'Idea del Popolo št. 35; J. Lovrenčič, S št. 202 (popravek v št. 212); Zbornik svečenikov sv. Pavla 150; – F. Koblar, S. Gregorčič, 1962; Calendarium sacerd. defunct. Gorit. 1977, 244. Brj.

Brecelj, Marijan: Zorn, Hilarij (1847–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi877397/#slovenski-biografski-leksikon (27. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Primorski slovenski biografski leksikon

ZORN Hilarij Jožef, duhovnik, pesnik, publicist, r. 16. mar. 1847 v Prvačini pri Gor., u. za zlatenico 31. avg. 1926 v Gor. (na svojem domu v ul. Morelli 36), pokopan v Prvačini. Oče Janez, kmet (se priženil k »Malnarjevim«, ki so v spodnjem delu vasi imeli gostilno), mati Marijana Batic (Battig). (Z-ov brat Ivan je bil nadučitelj v Vrtojbi). Gimn. in semenišče je obiskoval v Gor., kjer je bil 1. sept. 1872 posvečen. Po novi maši je odšel za vikarja koadjuvatorja v Sv. Križ pri Vipavi (1872–75), nato je bil premeščen za kaplana v Kamnje. Tu se je pripravljal na rigoroze iz bogoslovnih ved in naredil tudi izpit za župnij. natečaj. Okt. 1882 je zapustil Kamnje in odšel na Dunaj v Avguštinej, kjer je ob podpori bratranca (strica? – prim. krstne in por. knj. v Prvačini!) nadškofa Al. Zorna (ki ga je med 14. in 17. jul. 1883 s svojim kaplanom Legovičem obiskal v Avguštineju in mu dal 1540 gold., da si je lahko plačal šolnino) 1883 doktoriral iz teologije in se vrnil v Gor. Isto leto je postal prof. verouka na višjih realnih šolah (poučeval v slov., nem. in it.). 1890 je bil imenovan za šol. nadzornika verouka. Ob odprtju Šol. doma (za katerega si je z A. Gregorčičem veliko prizadeval) 1898 je bil tudi Z. med učnim osebjem, kasneje pa poučeval verouk na vseh slov. zasebnih šolah. 1906 je bil imenovan za člana dežel. šol. sveta, 1907 pa v škofij. komisijo (tudi preds.) za izpite učiteljev katehistov. 1912 je bil določen za predstavnika škofij. kurije v gor. pokraj. svetu; 22. jun. istega l. je postal šol. svetnik, 1913 pa je bil imenovan za prosinodalnega eksaminatorja. Pomagal je tudi v zavodu notredamk in uršulink v Gor. Po prvi svet. vojni je stopil v pokoj, čeprav je zanj zaprosil že 1913, a zaradi pomanjkanja primernega naslednika za poučevanje verouka njegova prošnja ni bila sprejeta, še vedno pa je pomagal na škofiji kot prosinodalni sodnik, referent, arhivar itd. Več let je bil član (tudi preds.) nadzor. odb. Centralne posojilnice v Gor. Na prvem občnem zboru Cecilijanskega društva v Gor. nov. 1883 je bil izvoljen v odbor. Zaradi zaslug (posebno razprave o Häcklu - prim. L'idea del popolo 1926, 5. sept.) je postal msgr., papežev tajni komornik in vitez reda Franca Jožefa. – Z. je bil prijazen in obziren, kot prof. pa znan po svoji natančnosti, vestnosti in pravičnosti. Poskusil se je tudi v pesništvu (3 soneti v Zori 1872, 99; Zadnji dan šolskega leta v Soči 1887, 5. avg. ; Napisi za mesece v Kol. (Gor.) 1922; Kmetski vremenski prerok v Kol. (Gor.) 1923, 16–19) in v komponiranju (Za sprejem poreško-puljskega škofa Al. Zorna v domači Prvačini 31. jan. 1883 je z Dunaja poslal pesem Slovo, ki jo je zložil in sam uglasbil, zapel pa jo je domači zbor. V ljudskem duhu je sestavil in uglasbil pesem Na svet' večer je ven prišla ..., (ki so jo še dolgo peli v prvaški cerkvi.) Ko je nastopil prvo službo kaplana v Kamnjah 23. okt. 1873, je sestavil pesem Slovo od doma (Prvačina, moj dom...). Z-ovo je tudi besedilo pesmi Kaj se vam zdi, pastirci vi... - Z. je bil velik prijatelj S. Gregorčiča, za katerega se je odkrito zavzel ob Mahničevi kritiki pesnikove prve zbirke (S 1884, 1885). V članku Človeka nikar (S 1885, št. 46–52) umirjeno spodbija Mahničeve poglede na Gregorčičev pesniški svet. Gregorčič je Z. posvetil zdravico in jo tudi recitiral na slavju, ki so ga pesniku pripravili 6. apr. 1885 v Prvačini. NUK hrani Z-ovo pismo Gregorčiču iz 1895 (NUK Ms 618).

Prim.: LibBapt 1785–1857, VI, 182, in LibMatr 1785–1857, 37, 55 ž. c. v Prvačini; žpk. arhiv, Prvačina; Spomini g. Mirka Zorna; ZD 30. avg. 1872, 280; 12. okt. 1883, 328; 2. nov. 1883, 325; Soča 27. okt. 1882; 10. nov. 1882; 9. febr., 23. nov., 7. dec. 1883; 10. apr. 1885; 5. avg. 1887; ŠematGor 1885, 8; 1896, 8; 1926, 40; A. Burgar, S. Gregorčič, Lj. 1907, 33; FoliumGor 1908, 36; Zbornik svečenikov sv. Pavla, sept. 1926, št. 9, 150; Gor. straža 6. in 27. sept. 1922; 30. jun. in 1. sept. 1926; E 1., 7. in 19. sept. 1926; Mali list 3. sept. 1926; L'idea del popolo 5. sept. 1926; Voce di Gorizia 7. sept. 1926; Gabršček I, 243; II, 201, 389; A. Slodnjak (ur. L. Legiša), Zgod. slov. slovstva, Lj. 1961, III, 190, 191; F. Koblar, S. Gregorčič. Njegov čas, življenje in delo, Lj. 1962, 130, 131, 134, 147, 234, 377, 378, 421; Don Barto (Bertotti), Calendarium sacer. defunct...,Gor. 1977, 244; M. Waltritsch, Slovensko bančništvo in posojilništvo na Goriškem, Gor. 1982, 137; KolGMD 1983, 107 s sl. ; Enc Sje III, (Lj. 1989), 382; SBL IV, 859–60 z liter.

V-č

Koršič, Verena: Zorn, Hilarij (1847–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi877397/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine