Zorman, Ivan (1889–1957)

Zorman Ivan, pesnik in glasbenik, r. 28. aprila 1889 v Šmarju pri Grosupljem organistu Ivanu in Mariji r. Pucihar, u. 4. avg. 1957 v Clevelandu (Ohio). 1893 se je družina izselila v ZDA in živela v raznih mestih: Ely (Minnesota), Calumet (Michigan), Cleveland, Leadville (Colorado), ponovno Ely in od 1904 v Clevelandu. 1898/9 so se za kratko vrnili v domovino (Velesovo pri Kranju, očetov r. kraj). Višjo gimn. je Z. obiskoval 1903/4 v Collegevillu (Minn.) in 1904–7 v Clevelandu. 1907 se je vpisal na Western Reserve Univ. v Clevelandu, kjer je študiral jezike (angl., franc. in ital.), zgod. in glasbo, a diplomiral samo iz glasbe (1912). Od 1908 do upok. 1956 je bil glavni organist in pevovodja slov. ž. cerkve sv. Lovrenc v Newburghu pri Clevelandu. 1920–5 je poklicno vodil »Zormanov filharm. orkester«. – Sjo je obiskal 1925. Med 1. in med 2. svetovno vojno je delal v okviru amer. slov. organizacij za pomoč domovini.

Pesmi je obj. od 1916 v reviji Čas (Cleveland), potem v štev. slov. listih v ZDA (Cank. glasnik, NS, Zarja, idr.), po drugi vojni v Sji (Rodna gruda, SIK). V Clevelandu je izdal v samozal. pet pesn. zbirk: Poezije (1919; ocena J. Debevec, DS 1920, 86–7), Pesmi (1922; ocena isti, DS 1923, 89), Lirični spevi (1925; ocena A. Debeljak, LZ 1925, 558–9), Pota ljubezni (1931; s portretom in lesorezi B. Jakca; oceni: L. Fatur, ŽS 1931, 279–80; A. Gspan, LZ 1931, 634–5) in Iz novega sveta (1938; oceni: T. Debeljak, S 1938, št. 249; E. Kristan, Cankarjev glasnik 1938/9, 66–7). Za zgodnje pesmi je značilno hrepenenje po lepi slov. pokrajini. Pesmi, nastale med 1. vojno, izražajo tudi skrb za usodo slov. naroda in željo po njeg. osvoboditvi. V ljubezenski liriki opeva mladost in ljubezen, ki mu je pogoj za spoznanje sveta in sreče, kaže čustveno in miselno globino, a le redko prehaja v razočaranje. V štev. pesmih podoživlja naravo (gozd, letne čase, zlasti pomlad in jesen) in njeno povezanost s človekovo usodo. Redkejše so pesmi s socialno tematiko iz amer. velemest. Novost v slov. poeziji so prizori iz življenja slov. izseljencev v ZDA. Razmišlja o mestu Slov. v amer. družbi in z nostalgijo spremlja zaton prve generacije slov. priseljencev. V kasnejših pesmih izraža skrb za ohranitev slovenstva med mlajšimi, v Ameriki rojenimi generacijami. Oblikovno se naslanja predvsem na Prešerna (sonet), S. Jenka (štirivrstična kitica) in S. Gregorčiča. Pesmi mestoma niso povsem dognane, vnašajo pa v slov. poezijo novo tematiko, izražajo čustveno globino in prizadetost za usodo naroda in bodočnost slov. priseljencev v ZDA, kar Z-a uvršča med pomembnejše slov. lirike.

Z. je prvi pomembni prevajalec slov. poezije v angleščino. S prevodi je želel seznaniti potomce amer. Slov. z glavnimi predstavniki slov. poezije od Prešerna do začetka 20. stol. Nekaj prev. (mdr. Župančičevo Dumo) je uvrstil v zbirko Pesmi (1922). Samostojno je izdal antologijo Slovene (Jugoslav) poetry (Cleveland 1928). Zlasti so štev. besedila, ki so bila uglasbena. Nekaj je tudi pesmi z izselj. tematiko (npr. A. Funtek, Na tujih tleh). – Amer. Slov. je seznanjal tudi s slov. lit. zgod. Več let je predaval slov. književnost na slov. šoli pri Nar. domu v Clevelandu (ust. 1925), govoril o slov. lit. in kulturi na štev. prireditvah amer. Slov. in na clevelandskem radiu (od 1927, mdr. o Prešernu 1937 v anglešč.).

Obsežen je Z-ov skladateljski opus. Uglasbil je ok. 50 svojih pesmi (nekaj obj. od 1929 v pril. mesečnika Zarja – The dawn, Chicago), prir. nad 200 vokalnih slov. umetnih in ljudskih pesmi. Del tega je zbral v knj. Slovenske melodije (Chicago 1950). Uveljavil se je kot zborovodja. Poleg cerkvenih, kjer je bil v službi, je vodil še druge zbore v Clevelandu in okolici, npr. mešane: Triglav (1905 prevzel vodstvo po očetu), Slovenija, Zvon (1934–47), Planina (1951–6) in slovaški Krivan (ok. 1926) ter mladinska Kraljički (1937–41) in Črički. 1940 je bil soust. GM v Clevelandu in 1941–9 njen vodja (do 1943 z A. Šubljem).

Prim.: r. matice (mat. urad Grosuplje); korespondenca v Z-ovi zapuščini na SAZU (gl. Objave Biblioteke SAZU, 4. zv., 1981, 71–3); J. N. Rogelj, Slov.-amer. kol 1929, 115–6; F. Trdan, M 1939, 146–7; T. Seliškar, SIK 1956, 44–50; A. Praček-Krasna, GN 1957, št. 60; M. I. Lah, Prosveta (Chicago) 1958, št. 42–4, 46; J. Bajec, SIK 1978, 337–51 (z bibl in sliko); V. Grill, Med dvema svetovoma, 1979; J. Petrič, Naši na tujih tleh, 1982, 443–6; E. Gobec, Zbornik občine Grosuplje 1986, 156–64 (s sliko). – Upodobitve: B. Jakac, risbi (1930), F. Gorše, doprsni kip (1959, bron; v Jsl kult. vrtu v Clevelandu). Snk.