Zorko, Vlasta (1934–)

Zorko Vlasta (Vladimira), kiparka, v Mariboru r. 27. maja 1934 trgovcu Vinku in Ivanki r. Lešnik ter tu živi; 1958–83 je bila poročena s kiparjem S. Tihcem. Gimn. je obiskovala 1946–53 v Mrbu, od 1953 študirala kiparstvo na AUU in 1959 diplomirala (prof. Z. Kalin). Izpopolnjevala se je 1970/1 na umetn. akad. v Köbenhavnu in 1974 v Münchnu (prof. R. Jacobsen in I. Maier-Buss). V Mrbu je bila prof. likovne oz. umetn. vzgoje od 1959 na osn. šoli A. Besednjaka in od 1964 (1965 strok. izpit) na gimn. M. Zidanška, obenem 1965–72 pogodb. predavala plastično oblikovanje na Pedag. akademiji. Od 1972 je svobodna umetnica. Štud. je potovala v Italijo, Španijo, Veliko Britanijo, Francijo idr. Udeležila se je mednar. simpozijev Forma viva (Mrb 1970), 9. mediteran. kipar. v Labinu (1978), umetn. kolonije Zilik (Zimska lik. kolonija, Zgb 1976). – Članica DSLU je od 1959. – Priznanja: 1972 srebrna medalja (5. Intart v Vidmu); 1973 plaketa Golob miru (2. jsl razstava del lik. umetnic, Slovenj Gradec); 1977 nagrada na natečaju ambientalne skulpture (Radenci).

Njeno kiparstvo je motivno vezano predvsem na človeško figuro. Ustvarja v kamnu, betonu, kovini, plast. snoveh idr. Izdelala je portrete štev. slov. kult. in znanstv. osebnosti, mdr.: M. Muhič (1962, mavec; last Umetn. gal. Mrb), M. Zakrajšek (1972), H. Nučič (1974), I. Borštnik (1975), J. Cipci (1976), A. Tovornik (1977), O. Župančič (1978, vse bron; last SNG Mrb), Marijan Pavšič (1976, bron, last veter. fak. v Lj.), več otroških in ženskih portretov, večinoma v naravni velikosti. Pomembna je spomeniška plastika momunetalne velikosti: Prežihov Voranc-L. Kuhar (1967, Gosposka ul. v Mrbu, bron), Svobodno Pohorje (1974, gimn. M. Zidanška v Mrbu, stenski relief), spomenik NOB (1976, Lenart v Slov. Goricah, beton), učitelji-heroji S. Tomasini, J. Kerenčič, M. Pintar-Toledo in F. Vrunč (1980, pred PA v Mrbu, bron in kamen), R. Maister (1987, Mrb, bron) in spomin. obeležja, mdr. M. Zidanšku (1970). Spomeniki NOB imajo človeško motiviko, Svobodno Pohorje (partizani, talci, Šarh, zastavonoša, družinski motiv) npr. ohranja spomin na strahote vojne. Za prenekatera tovrstna dela velja, da z razsežnostjo, patetiko in likovno gostobesednostjo zakrivajo preprosto tragiko dogodkov, po katerih so nastala, in so tako v nasprotju z izročilom, ki nam je ostalo po njih.

Ustvarja tudi abstraktne oblike, mdr. masivna klada beton. bloka, stisnjena in modelirana z občutkom ter mehkobo (Forma viva, Mrb 1970), iz kamna izklesana forma (Labin 1978). Tudi v manjših delih, mdr. organski ciklus: Veriga I–II (1970), Spoj (1971), Veliki izriv (hrani Umet. gal. Mrb), Mali izriv, Vrinjena oblika, Geneza oblike I–II, Objem oblike, Sprememba oblike, Mlada oblika (1973), zavrača figuralne asociacije ter na samosvoj način definira moč obline, krožne forme, njeno ponikanje in izhajanje iz polnega volumna, ki ima zdaj gladko zdaj razbrazdano površino. Pri oblikovanju organskih form si pomaga z novimi kipar. gradivi ter prvič poleg gline, mavca in lesa uporabi poliester. Genezo oblike ponazarjajo sočasno izdelani grafični listi v linorezni tehniki. Mala plastika, npr. Mirna, Sedeča, Napeta (prim. M. Čepič, Večer 1973, št. 60) ji dopušča več svobode in možnosti eksperimentiranja ter izražanja osebnega oblikovnega občutja. Oblikovanje intimnega sveta drobnih golih in odetih figuric v žgani glini, pod patinirano ali polihromirano povrhnjico oz. v bronu, zaznamuje sprva naslon na arhaično klasiko. Sčasoma postane govorica ženskega telesa živahnejša in svobodnejša, v težnji po poenostavljanju in stilizaciji se odreče nadrobnostim ter spregovori v krepkeje modelirani formi: Naslonjač (1987), Temna radovednost I–II, Kontrapost, Muka I–II (1988).

Razstavlja samostojno: Lj. 1965, 1974 (kat. A. Bassin); Mrb 1973 (kat. Z. Zei), 1974, 1978 (z J. Vidicem; kat. M. Gabršek-Prosenc), 1983, 1986, 1987; Celje 1974 (kat. M. Tršar); Zgb 1979 (z J. Vidicem, kat. M. Vetrih in V. Bužančić), Titovo Velenje 1988 (kat. B. Ilich-Klančnik); Rim 1965 (Studio Margutta, kat. A. Ujčič), Passau (ZRN, 1986, St. Anna-Kapelle), München 1986. Od 1963 se udeležuje štev. skupinskih razstav doma in v tujini. – V stalni zbirki Um. gal. Mrb so njene plastike: Par, Dekle, Mara (1959), L. Pandur (1973), Žena II (1978), Zaljubljeni dekleti (1983) idr. - Prim.: osebni podatki; Zbornik PA Mrb 1960–70; F. Šijanec, Sod. slov. lik. umetnost, 1961. – Intervju: Večer 1987, št. 236 (M. Forstnerič-Hajnšek, s sliko). – Slika: arhiv SBL. Zdč. + Ilich-Klančnik