Zor, Janez (1926–2014)

Zor Janez, strokovnjak za glagolsko in cirilsko pismenstvo, v Ljubljani r. 8. jun. 1926 železn. ključavničarju Ivanu in Idi r. Bardutzky ter tu živi. Klasično gimn. je obiskoval 1936–9 v Zgbu in 1939–45 v Lj., 1945–9 štud. na Fil. fak. slavistiko (ruščino, starocerkvenoslov. in shrv. jezik s knjiž.). Po diplomi je bil asistent za rusko književnost na Fil. fak. z nekaj prekinitvami: 1950–2 se je izpopolnjeval v Inšt. za družbene vede v Bgdu, 1956–8 bil štipendist na Filol. fak. v Moskvi (vodil še lektorski tečaj iz sloven.), 1959–61 bil lektor za sloven. in shrv. na univ. v Göttingenu, 1961 se je vrnil na lj. Univ., bil do 1983 lektor za ruščino, od 1971 predaval tudi stcsl., 1983 je postal višji predavatelj stcsl., 1990 strok. svetnik. Na Pedag. fak. v Mrbu uči od 1985 stcsl., 1986/7 je kot gost predaval slovan. filologijo na univ. v Trstu.

Nenavadno obsežno teoretično in praktično poznavanje vseh slovan. knjižnih jezikov je izpopolnjeval na počitniških tečajih (1967 in 1969 Budišin, 1968 Praga), zlasti je bilo zanj odločilno štud. bivanje 1973 v Sofiji, kjer se je poglobil v vprašanja stcsl. jezika in njegovih mlajših različic od 13. stol. dalje. Od takrat raziskuje predvsem v glagolici pisano jezikovno gradivo na Slov. Odkril, prebral in analiziral je večje število novih glagolskih odlomkov in napisov iz 14.–17. stol. ter prevrednotil dosedanje poglede na ciril-metodovsko dediščino pri Slov. O izsledkih svojih preučevanj glagolitizma pri nas je poročal v Lj. 1977 (mednar. simpozij ob 100-letnici r. R. Nahtigala) in 1985 (simpozij Teol. fak. ob Metodovi smrti), 1980 na Krku (srečanje o glagoljaštvu), 1985 v Zgbu na JAZU (obletnica Metodove smrti) ter 1988 v Pazinu (100-letnica smrti J. Volčiča). O delu za glagolitiko je tudi predaval v seminarju za tuje slaviste in v lingvist. krožku Fil. fak., v Slavist. društvu v Lj. in Mrbu, na slavist. odd. univerz v Trstu (1985, 1987), Clcu (1988) in Vidmu (1989).

Obj. je razprave: Glagolica na Slov. (Slovan. jezikoslovje – Nahtigalov zbornik, 1977), Novo odkriti glagolski fragment iz l. 1370 (JiS 1982/3), O fragmentih glag. rkp misalov na Slov. (Seminar za slov. jezik, lit. in kulturo, 19, 1983, prev. v bolg. obj. Palaeobulgarica, Sofija 1984, št. 3), Glagolska pričevanja na Slov. (BV 1985), Delo Cirila in Metoda med Slovenci … (Seminar za slov. jezik, lit. in kult., 21, 1985), Anonimna ali Metodova homilija v Clozovem glagolitu (Acta eccl. Sloveniae, 1985). V širšem pomenu segajo v to tematsko področje tudi gesla za Enc. Sje (1988–9): cirilica, Ciril in Metod, glagolica, glagoljaši, Fr. Grivec ip.

Prevaja iz rušč. strok. besedila (SR 1979, 1984; JiS 1982, 1984) in leposlovje, npr. A. Kuznecov, Babji jar (1973); iz poljšč. znanstv. fantastiko S. Lema: Zvezdni dnevniki Ijona Tihega (1968, 1979²), Zgodbe o pilotu Pirxu (1977), Eden (1982); iz slovašč. mdr. K. Jarunkova, Junaški dnevnik (Pionir. list 1970/1, št. 1–25); iz luž. srbščine Slovan. pravljice (1974); tudi iz belorušč., ukrajin., češč., bolg. za časopisje. Več strok. besedil je prev. v rušč. 1962–5 je vodil tečaj rušč. na lj. TV (190 polurnih oddaj), z V. Brnčič spisal učbenik Ruščina za samouke (1966). Priložnostno je napisal nekaj knj. idr. poročil za NRazgl (1954, 1956), NSd (1955), JiS (1966, 1968, 1981), SR (1971) ip. – Spričo široke razgledanosti v slavistiki, zlasti jezikoslovju, in znanja slovan. jezikov sodi Z. med redke poliglote pri nas. - Prim.: osebni podatki; SBibl; ULj 109, ULj II, 85; III/1, 118; A. Derganc, JiS 1986/7, 17–8. – Slika: arhiv SBL. Jakopin