Zobec, Salvator (1870–1934)

Zobec Salvator (pri krstu Frančišek), nabožni pisec, r. 17. sept. 1870 v Vižmarjih pri Ljubljani čevljarju Janezu in Uršuli r. Švajger, u. 27. jun. 1934 v Ljubljani. Po osn. šoli v Šentvidu in Lj. je obiskoval v Lj. 1886–91 klas. gimn., nato vstopil k frančiškanom in opravil noviciat na Trsatu nad Reko; gimn. je končal v Gor., po bogosl. šoli na Kostanjevici in v Gor. bil 1895 ord. Nadaljeval je bogosl. študij v Gor., od 1898 služboval v krajih: do 1900 Samobor, 1900–2 in 1905–8 Sv. Gora pri Gor., 1902–5 Pazin, 1908–10 Nazarje in 1910–34 Lj., vmes 1912–3 Brezje. – Od 1900, zlasti pa od 1913 mu je bila naložena skrb za laike III. reda sv. Frančiška; odlikoval se je kot preudaren voditelj in vzgojitelj. Veliko je predaval, pisal v CFr (1920–8 ga tudi urejal). Napisal je vzgojni knjigi Red za ljudi, živeče med svetom (1922) in Življenja pot (1925). – Ob predvideni širitvi Lj. je poskrbel, da so novo ž. cerkev v Šiški (kljub nasprotovanju mnogih, gl. CFr 1928, 42–9) zidali po načrtih J. Plečnika (gl. CFr 1924, 37–8; 1925, 116; 1926, 80–1; 1927, 129–30), ob njej pa sta načrtovala (CFr 1930, 177) in 1931 sezidala še Dom sv. Franč. za ostarele tretjerednike (danes stanov. hiša Černetova 17). V domu so mu 1936 odkrili ploščo s portretno glavo (R. Tominec, CFr 1936, 115–7, s sliko), kar je po Plečnikovem načrtu izvedel kipar Božidar Pengov. - Prim.: r. matice Šentvid Lj. (ŠkALj); CFr 1930, 343–4; A. Tominec, ib. 1934, 247 sl. (s sliko); isti, S 1934, št. 146; KMD 1935, 83 (s sliko). Slk.