Zlatnar, Peter (1914–1987)

Zlatnar Peter, zobozdravnik in esperantist, v Ljubljani r. 11. maja 1914 in u. 7. febr. 1987; brat Mirka (gl. čl.). V r. mestu je obiskoval meščan. šolo (1925–9) in se učil pri dentistki P. Kocijančič (1930–3), nato pri njej zaposlen do 1941, vendar večkrat brez dela zaradi sodelovanja v naprednih delav. društvih (Svoboda, Vzajemnost) in KPS (član od 1938). Po okupaciji 1941 je bil v odboru OF za železn. vozlišče v Lj. (prim. njeg. članka v Lj. v ilegali II, 1961 in TV–15, 1964, št. 33–6), jan. 1942 aretiran, od marca zaprt in konfiniran v Ital. Od jeseni 1943 je bil v 3. prekomorski brigadi (komandir čete, komisar 2. bat., komisar bolnice XXVI. divizije). Po osvob. 1945 je bil sekretar Ministrstva za zdravstvo LRS. Dec. 1945 je z A. Zupetom ustanovil Zobotehniško šolo v Lj., prvo tovrstno srednjo šolo v Sji, in bil do 1948 njen upravnik. 1945/6 je opravil izpite na dent. šoli, 1961–5 (diploma) študiral na stomatološkem oddelku Med. fak. v Lj. Zobozdravnik je bil od 1952 pri Ljud. milici LRS, od 1956 na Zobni polikliniki v Nebotičniku, od 1968 v Zdravstv. domu Lj.; 1972 je bil upokojen. Po 1952 je večji del zdravstvene dejavnosti posvetil otrokom (vodil in pomagal pri organizaciji zdravstv. varstva predšol. otrok v lj. regiji in na območju lj. občin; med pobudniki postdiplom. študija za stomatologe). O organ. zobozdravstva je pisal v ZobV (1945/6–7).

Esperanta se je naučil 1932 na tečaju Delav. esper. društva v Lj. (vodja Z-jev oče). 1946 je bil med ustanovitelji in 1954–60 preds. Jsl esper. zveze v Zgbu, 1951–80 večkrat preds. Zveze esper. Sje, od 1981 častni. Z R. Rakušem in J. Kozlevčarjem si je prizadeval za pouk esperanta v šolah. Bil je odg. ur. glasil esperantistov Jsle La suda stelo 1954–61 (v njem obj. nekaj člankov, npr. 1958: Nacia problemo kaj esperanto-movado) in Jugoslavia esperantisto 1957–8. Ur. je knjigi Jugoslavio kaj ĝiaj popoloj (1953) in V. Dedijer, J. B. Tito (1954). O pomenu esperanta in o njeg. uveljavljanju, npr. v mednar. organizaciji UNESCO, je pisal v NRazgl (1976: Razprava o jezikovni demokraciji; 1981: Esperanto. Demokratična alternativa jezikovni diskriminaciji v mednar. stikih). - Prim.: podatki vdove Mile v Lj.; arhiv Skupnosti pokojn. in invalid. zavarovanja (Lj.); M. Sattler, Dnevnik 1980, št. 156 (s sliko); R. Butorović in A. Klun, Tretja prekomor. brigada, 1967; A. Vidovič-Miklavčič, Slov. železničarji pod ital. okupacijo v Lj. pokrajini, 1980; Delo 1987, št. 42; Z. Arnež, ZobV 1987, 93 (s sliko); J. Zadravec, NRazgl 1987, 132 – Slika: La suda stelo 1955, 43. Buttolo