Zimmermann, Ignac Franc (1777–1843)

Zimmermann Ignac Franc, 52. lavantinski škof, r. 26. jul. 1777 v Slov. Bistrici poštnemu upravitelju Francu in Kajetani r. Müller, u. 28. sept. 1843 v Št. Andražu v Labodski dolini. Ker so mu starši zgodaj umrli, ga je vzel k sebi stric v Desternik (prej Sv. Urban pri Ptuju), kjer je hodil v zasebno šolo L. Volkmerja (gl. Drobt. 1853, 117–9), se pri njem navzel ljubezni do sloven. in veselja do študija. Normalko je obiskoval na Ptuju, gimn. in filoz. 1787–94 v Gradcu, tu je bil z rojaki J. Naveršnikom, A. Pergerjem idr. član nem.-slov. krožka; zbirali so se pri Z-ovem sošolcu in prijatelju J. H. Wastlu (kasnejšem pisatelju), obravnavali slovstvo in politiko, zlasti franc. revolucijo, študirali Kanta in se navduševali za naravno pravo. Jeseni 1794 se je Z. vpisal na pravno fak. na Dunaju, 1795 prestopil na teol. in jo od 1796 nadaljeval v Gradcu, 1800 bil ord. v Št. Andražu. Nato je bil do 1807 kaplan v Slov. Bistrici (1805–6 tudi provizor), okt. 1807 je postal župn. in dekan. upravitelj v Vuzenici, 1809 konzistor. svetovalec in škofijski šol. nadzornik v Št. Andražu, okt. 1815 župnik in dekan na Vidmu ob Savi (zato šol. nadzorništvo 1816 odložil), a že sept. 1816 bil imenovan za gubern. svetnika in kanonika v Gradcu, kjer je pri dež. vladi prevzel referat za duhovn. zadeve in vladno nadzorstvo nad cerkv. premoženjem. Med službovanjem v Vuzenici je kupil stavbo za šolo, uredil pouk in pisarniško poslovanje. Ob franc. zasedbi Dravske doline so domačini ustanovili dež. brambo, s pomirjevalnim nastopom je Z. rešil Vuzenico obstreljevanja (gl. župn. kroniko z opombami A. M. Slomška).

Maja 1824 ga je solnograški nadškof A. Gruber imenoval za lavant. škofa in ga 12. sept. posvetil. Med dolgoletno škofovsko službo v Št. Andražu (ponujeno bolje situirano v Krki odklonil) je dosegel pri vladi stalno kongruo, z njo popravil škofij. poslopja in zadostil najnujnejšim potrebam 35-ih patronatov. Na Z-ovo prošnjo je bil 1825 tu spet ustanovljen kapitelj (ustanova regularnih kanonikov 1808 prenehala), sestavljen iz stolnega prošta in 3 kanonikov, za prvega prošta imenoval Janeza Ješenaka; 1829 izbral A. M. Slomška za spirituala semenišča v Clcu. Ob nastopu je izdal pastirsko pismo v sloven. (prvo v lavant. škofiji), v slov. krajih imel slov. nagovore, povsod naročal sestavljanje župnij. kronik, na vsaka 4 leta obiskal župnije, tudi težko dostopne v gorah. Ko je maja 1826 obiskal Slov. Bistrico, so v spomin postavili kapelo sv. Križa; tedaj je zaživela želja, da bi sedež škofije prestavili v Slov. Bistrico, a se Z. za to ni posebno trudil.

Poleg klas. jezikov je znal tudi franc. in angl., oskrbel veliko novih knjig v teh jezikih za škofijsko knjižnico in sestavil njen katalog (4 folianti po 440 str.). Za zgod. K. Tangla (Reihe der Bischöfe von Lavant, Clc 1841) je sestavil 34 pol regest škofij. listin. Sam se ni literarno udejstvoval. Slov. kult. razvoj je pospeševal tako, da je uveljavljal domačo besedo v cerkvi, na odločilna mesta postavljal delavce, ki so nar. preporodu pomagali do razmaha; pred oblastjo je zagovarjal enoten slov. jezik (gl. pismo 23. jan. 1811, protokoli 1811, ŠkAMrb).

Prim.: r. matice Slov. Bistrica; F 2, fol 21–8; D 3, 3; šolski protokoli 1809–15; škof. inventarji 1823 (vse ŠkAMrb); Župnijska kronika (Slov. Bistrica); Pajkovo gradivo; Kidrič, Dobrovský 60; Wurzbach 59 (in 53: Wastl); A. Murko, L. Volkmerja fabule ino pesmi, Gradec 1836, XIII; K. Tangl, Reihe d. Bischöfe von Lavant, Clc 1841, 16–7, 363; (V. Wiery), Car. 1843, 177–81; I. C. H., Lebensbilder aus d. Vergangenheit, Gradec 1863, 30–3; LMS 1880, 247–8; Gaben des kath. Pressevereines, Gradec 1888, 90–148; F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije, 1928, 359–61 (s sliko na pril. 22); J. Richter, Nova pot 1967, 120–5. – Slika: Joh. Wachtl, olje (škofij. dom Mrb); Mal 267 (litografija Jos. Wonsiedlerja). Rhr.