Zimic, Stanislav (1930–2013)

Zimic Stanislav, hispanist, r. 4. maja 1930 v Desklah pri Novi Gorici gostilničarju Rafaelu in Olgi r. Pavlin, živi v Austinu (Texas, ZDA). Po klas. gimn. 1941–4 v Gor. in 1945–7 Vidmu ter realni 1948–50 v Šempetru pri Gor. je štud. romanistiko in anglistiko 1950–5 na univ. v Lj., po B diplomi študij nadaljeval 1956–8 na univ. v Miamiju (Coral Gables, Florida) in 1958–60 na Duke Univ. v Durhamu (North Carolina), kjer je bil 1964 prom. z dis. Cervantes, lector de Núñez de Reinoso y Aquiles Tacio. Febr.–jun. 1958 je bil asist. za moderne jezike na univ. v Miamiju in 1958–60 za romanske jezike v Durhamu, 1960–1 učil španščino na Rollins Collegeu (Winter Park, Florida), 1961–2 tudi franc. na Washington & Lee Univ. v Lexingtonu (Virginia). Nato je prišel na univ. v Austin, kjer je bil učitelj, od 1964 asistent in od 1968 izr. prof., od 1977 pa je redni prof. za špansko književnost. - 1977 je postal redni član Acad. Norteamericana de la Lengua Española v New Yorku, i. l. dopisni član Real Acad. Española v Madridu.

Z. proučuje špansko in portugalsko književnost 16. stol. s posebnim poudarkom na dramah Cervantesa in Gila Vicenteja. S tega področja je napisal knjige: El pensamiento humanístico y satírico de Torres Naharro, I–II (Santander 1977–8), Juan de Encina, Teatro y poesía (Madrid 1986), Las eglogas de Garcilaso de la Vega (Santander 1988). Monografsko zasnovane razprave, članke, zapise in recenzije obj. mdr. v revijah: Bull. of hispanic studies (Liverpool), Hispania (Cincinnati), Hispanófila (Chapel Hill, North Carolina), Romance Notes (ib.), Symposium (Syracuse, N.Y.), Boletin de la Bibl. Menéndez Pelayo (Santander 1975: Franc. de Quintana, un novelista olvidado; 1976-8: El pensamiento humanístico y satírico de Torres Naharro I–III; 1979: La caridad jamás imaginada de Cristóbal de Lugo; 1981–3: Estudios sobre el teatro de Gil Vicente: Obras de tema amoroso I–III), Boletín de la Real Acad. Española (Madrid 1977: El teatro relig. de G. Manrique), Anales Cervantinos (Madrid 1977: Cervantes frente a Lope y a la Comedia nueva; 1979/80: La visión politica y moral de Cervantes en Numancia), Segismundo (1978/80: El Viaje de Turquía de Cervantes; 1981: La biogr. satírica en La guarda cuidadosa) itd.

V raziskavi Cervantes en Eslovenia (Bol. de le Real Acad. Española, 1968) je analiziral vse dotedanje prev. Cervantesa v sloven. ter podal bibl njegovih prev. v jezike jsl narodov. V razpravi El tema del Rey Rodrigo en un poema esloveno (Acta neophilologica, Lj. 1974) je povezal motiv Levstikovega Ubežnega kralja s sorodnimi temami v španskih romancah. V tej reviji je obj. še razprave: El Persiles como crítica de la novela bizantina (1970), El libro de caballerías de Cervantes (1975), El gran teatro del mundo y el gran mundo del teatro en Pedro de Urdemalas (1977), El juez de los divorcios de Cervantes (1980). El laberinto y el lucero redentor (1980), Sobre la classificación de las comedias de Cervantes (1981), Estudios sobre el teatro de Gil Vicente … I–IV (1983–5).

Prim.: r. matice (ž. urad Deskle); osebni podatki; The Miami Herald 1961, 26. jan. (s skupinsko sliko); M. Brecelj, Goriška srečanja 1967, št. 9/10 ovitek; Srečanja 1969, št. 18, 62–3 (s sliko); T. Diego Stegman, Cervantes Musterroman Persiles, Hamburg 1971; E. C. Riley, Pensamientos escondidos and figuras morales of Cervantes, Madrid 1971; A. K. Forcione, Cervantes christian romance, Princeton 1972; M. Brecelj, PDk 1977, št. 122 (s sliko). Brj. + Snk.

ZIMIC Stanko, literarni zgodovinar, hispanist, r. 4. maja 1930 v Desklah pri Novi Gor., živi v Austinu (Texas, ZDA). Oče Rafael, gostilničar, mati Olga Pavlin, gospodinja. Osn. š. v rodnem kraju, gimn. v Gor., Vidmu in Šempetru pri Gor., kjer je maturiral 1950. Na lj. U je študiral romanistiko in anglistiko (1950–55) in opravil B diplomski študij. Šolanje je nadaljeval v ZDA, in sicer na U. v Miamiju (Coral Gables, Florida) med 1956–58 in na Duke University v Durhamu (North Carolina), kjer je 1964 doktoriral z disertacijo Cervantes, lector de Núñez de Reinoso y Aquiles Tacio. Pred tem je bil asistent za moderne jezike na U v Miamiju in asistent za romanske jezike na U v Durhamu. Med 1960–61 je učil španščino na Rollins Collegeu (Winter Park, Florida), 1961–62 tudi franc. na Washington & Lee University v Lexingtonu (Virginia). Od tod je prišel na U v Austin, kjer je bil od 1964 asistent in od 1968 izredni prof. za špansko književnost. 1977 je prav tam postal redni prof. Z. je 1977 postal tudi član Academia Norteamericana de la Lengua Española v New Yorku in dopisni član Real Academia Española v Madridu. – Kot liter. zgod. je Z. svoje raziskovalno zanimanje namenil španski in portugalski književnosti 16. stol., zlasti Cervantesovi osebnosti. Poleg številnih razprav označujejo njegovo raziskovalno delo predvsem knjige El pensamiento humaístico y satírico de Torres Naharro (1–3, Santander 1977–79); El teatro de Cervantes (Madrid 1982); Juan de Encina, Teatro y poesia (Madrid 1986); Las eglogas de Garcilaso de la Vega (Santander 1988). – Razprave je objavil v revijah Bulletin of hispanic studies (Liverpool), Hispania (Cincinnati), Hispanófila (Chapel Hill, North Carolina), Romance Notes (prav tam), Symposium (Syracuse, New York), Boletin de la Biblioteca Menéndez Pelayo (Santander), Boletin de la Real Academia Española (Madrid), Anales Cervantinos (Madrid). V razpravah je pozornost namenil Cervantesu (zlasti njegovi dramatiki) in njegovim sodobnikom. V razpravi Cervantes en Eslovenia (Boletin de la Real Academia Española 1968) je pregledal prevode Cervantesa v slov. in v jezike južnih Slovanov. Prvi skrajšani prevod Don Kihota v slov. jeziku je objavil Fran Zakrajšek (gl. čl.) v Goriškem letniku (Gor. 1863). - Z. je objavljal tudi v slov. znanstvenih revijah; tako je v Acta neophilologica 1970 izšla študija El Persiles como critica de la novela bizantina, sledilo je še nekaj študij iz zgod. španske književnosti. Na slov. književnost pa je vezana študija El tema del Rey Rodrigo en un poema esloveno (Acta neophilologica 1974), v njej je namreč povezal motiv Levstikovega Ubežnega kralja s sorodnimi temami v španski književnosti. – Z. išče odgovor »v prehajanju motivike iz liter. v literaturo in jo skuša rešiti kot živost legende, ki bi jo Levstik utegnil najti za navdih v španskih romancah« (PDk 29. maja 1977). Ob obiskih domovine je večkrat predaval zlasti o svojem znanstvenem delu (npr. Idrija in Nova Gor. 1968). Z. je prevajal iz it. v slov. jezik (C. Pavese; ni objavljeno). 1961 se je oženil z vnukinjo ameriškega pesnika Roberta Frosta, liter. zgodovinarko Lesley Lee Francis.

Prim.: SBL IV, 816-17 in tam navedena liter.; PrimN 15. jun. 1968; Delo 1. apr. 1975; Joseph Velikonja and Rado L. Lencek, Who's who of Slovene descent in the United states, Seattle - New York, Columbia Univ. and Univ. of Washington 1992, 109.

Ured.