Ziherl, Ana (1887–1958)

Ziherl Ana r. Kobal, socialna delavka, r. 28. jul. 1887 v Škofji Loki zidarju Valentinu in Katarini r. Demšar, u. 24. marca 1958 v Ljubljani; mati Borisa in Vande (gl. članka). Po osn. šoli v škofjel. uršul. samostanu (interna gojenka) je bila 1903–13 v razl. administr. službah, mdr. vsaj 1910–3 v Trstu. 1913 se je poročila s sodn. uradnikom Josipom (umrl konec 1944 v taborišču Dachau), 1914–7 z družino živela v Scheiflingu (Avstrija), potem v Škofji Loki do 1921, ko so se preselili v Lj. Od 1933 je pomagala zaprtim komunistom v Sremski Mitrovici (tu zaprt sin Boris). 1934 je bila v njenem stanovanju IV. konferenca KPJ (Z. članica od 1935). Tedaj je delala tudi v glavnem odb. Rdeče pomoči, med vojno 1941–5 v okrož. odb. Slov. nar. pomoči, po vojni bila od 1945 načelnica skrbniškega odd. za partiz. sirote v min. za socialno politiko LRS, upokojena 1950. Bila je predsednica AFŽ v Lj. (1945–52). Med vojno je bila požrtvovalna skrbnica štev. otrokom ilegalcev in borcev, tako da ni noben prišel v roke okupatorju. Napisala je nekaj spominov za LdP (1947, št. 90: Spomini na IV. »Zemaljsko konferenco«; št. 91: Delo Rdeče pomoči v stari Jsli; 1951, št. 118-9: Naši ilegalčki), SPor (1947, št. 129: Skrb za partiz. sirote), Loške razglede (1957: Ločani in akcija Rdeče pomoči leta 1935). – Prejela je spomenico 1941 in odlikovanja: red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, zaslug za narod s srebrno zvezdo in dela z rdečo zastavo (1957). - Prim: podatki hčere Vande; arhiv Skupnosti pokojn. in invalid. zavarovanja Lj.; V. Škodnik, SPor 1952, št. 59 (s sliko); – nekrologi 1958: Vestnik Sveta za zdravstvo in Sveta za socialno varstvo LRS, št. 3/4 (A. Kržišnik), Borec 115–7 (M. Pavlin, N. Žužek, s slikami), NŽ 108 (M. Sever, s sliko), SPor, št. 71 (s sliko); – Delo 1973, št. 106; F. Štukl, Loški razgledi 1980, 211–4. – Slika: arhiv SBL.

Sin Miloš (r. 4. avg. 1914 v Škofji Loki, u. 3. febr. 1945 v San Ferdinandu, pokopan v bližnji Barletti v Italiji) je bil glasbenik. Na lj. drž. konservatoriju je 1927–32 študiral violino in klarinet, potem bil nekaj časa violinist v lj. Filharmoniji. Uveljavil se je kot saksofonist (solist. nastopi na Radiu Lj.) in skladatelj zabavne glasbe, mdr. Valse Blanka (za saksofon in klavir), Gledal tvoje sem oči sanjave (tudi avtor besedila; oboje izšlo samostojno pred 1941). Marca 1942 je odšel v partizane v Dolomite, od okt. delal v partiz. tehnikah na Gorenj. (partiz. ime Mišo), od 1944 bil v It. na zdravljenju v partiz. bolnišnici v San Ferdinandu. - Prim.: J. Krall, Partiz. tiskarne na Slov., 1976; S. Kobal, Loški razgledi 1981, 1983–4, 1986; Leksikon jsl muzike, Zgb 1984; Slov. pesniki upora I, 1987. – Slika: arhiv SBL.

Sin Branko (r. 9. sept. 1916 v Scheiflingu, u. konec avg. 1942 v Kočevskem Rogu) je bil športnik (orodna telovadba, vodni športi). Po maturi na II. drž. realni gimn. v Lj. (1936) je študiral na visokih šolah za telesno kulturo v Varšavi (1937–9) in Rimu (1939/40) ter bil trener. Na olimpiadi v Berlinu 1936 je dosegel 10. mesto v skokih v vodo. Med NOB je bil 1941 aktivist OF v Lj., od spomladi 1942 v partizanih (komisar v zaščitnem bat. GŠ NOV), padel v roški ofenzivi. Po njem se je imenovala plaketa, ki so jo 1952–62 podeljevali na dan republike najboljšim športnikom Sje. - Prim.: EFK; M. Rutar, Sodelovati in zmagati, 1986 (s slikami). – Slika: arhiv SBL. Buttolo