Zidarič, Joso (1888–1970)

Zidarič Joso, lutkar, r. 11. sept. 1888 v Trstu (Sv. Ivan) sodarju Josipu in Mariji r. Fišer, u. 7. jun. 1970 v Ljubljani. Klas. ital. gimn. je obiskoval 1901–10 v Trstu, 1912/3 vpisan na pravni fak. v Gradcu in 1919–21 v Lj. Bil je uradnik na finančni direkciji v Trstu 1911–4 (1912 izpit iz drž. računovodstva) in od 1919 v Lj. (odklonil premestitev v južno Ital. in emigriral v Jslo), od 1945 finančni kontrolor pri Min. za finance, od 1947 revizor pri Podjetju PTT v Lj., upokojen 1950. – Deloval je pri Sokolu (1910–4 telovadni vaditelj v Trstu; 1927 v Lj. ustan. 1. jsl sekcijo za lutkovno gled. pri Sokolu I – Tabor) in Jsl lutkar. zvezi (med pobudniki, od ustan. v Lj. 1932 do 1933 tajnik, 1939–40 propagandni vodja). – Aktivno se je udeležil III. mednar. kongresa UNIM (Union internationale des marionettes) 1930 v Liègeu (referat o jsl lutkarstvu), 4. občnega zbora Jsl lutk. zveze 1937 v Bgdu (predavanje Kaj je lutkarstvo). Znanje je poglabljal na obiskih 1930 v Pragi, Londonu in drugod. – Odlikovanje: 1938 red sv. Save.

Zanimanje za lik. umetnost in glasbo ga je privedlo do lutk, katerim se je povsem posvetil. 27. marca 1927 bila 1. predstava (G. Schmoranz, Začarani gozd) sokolskega lutkovnega odra na Taboru. Nato je oder umetn. in tehniško najpopolneje razvil. Do 1941 so pogosto igrali tudi izvirne lutk. igre, mdr.: I. Albreht, Koren lečen; I. Lah, Sneguljčica; P. Golia, Petrčkove poslednje sanje; J. Ribičič, Jurček na morju; Dušan Svetlič, Jurček gre na morje; Z., Stavka lutk. K delu je pritegnil V. Skrušnega, D. Svetliča idr. Pomagal je pri organiz. novih odrov, sodel. z znanjem, izkušnjami in načrti za odre (v družin. arhivu sina Borisa ohranjen detajlni načrt za lutkovno gled. v Novem Sadu) in lutke (nekatere še hrani Mestno lutk. gled. Lj.). Lutke je oblikoval in izdeloval po predlogah in po lastnih zamislih; znane so bile npr. lutke faraona, guslarja in okostnjaka, ki je na odru razpadel in se ponovno sestavil. Ustvaril in uveljavil je Jurčka, slov. lutko namesto nem. Kasperla (Gašperčka) in češ. Kašpareka. Napisal je članke: Unima (J 1930, št. 188), Lutke na žici in nitkah (Vodnikova pratika 1931), Enostaven in praktičen ročaj, Kako naredim glavo za lutko, Zvočni učinki, Scena (Sokolski lutkar 1939; z Vekoslavom Kovačem dal pobudo za list). – Prev. in prir. je lutkovne igre iz češč. in shrv. ter se trudil za slov. izvirna dela.

Sin Boris (r. 4. sept. 1919 v Trstu, živi v Lj.) je študiral pravo na lj. Univerzi in bil 1946 prom. Na 2. tržaškem procesu dec. 1941 je bil obsojen, nato v ital. zaporu in nem. taborišču Buchenwald. Usmeril se je v gospodarstvo in zun. trgovino, mdr. vodil predstavništvo Gosp. zbornice Jsle v Mehiki 1958–62 in gosp. predstavništvo Jsle v Madridu 1968–74, pri Gosp. zbornici Sje bil podpreds. 1974–81, šef predstavništva v Trstu 1981–5, do upokojitve 1986 svetnik Gosp. zbornice. Pisal in predaval je o vprašanjih ekon. odnosov s tujino.

Prim.: podatki sina Borisa in arhiva Skupnosti pokojn. in inval. zavarovanja Lj.; SGL; Delo 1970, št. 153; H. Verdel, Lutkarstvo na Slovenskem, 1987. Slika: arhiv SBL. – Za Borisa: osebni podatki; Delo 1989, št. 202 (s sliko); PDk 1989, št. 207 (s sliko). Clemenz

ZIDARIČ Josip (Joso), finančni revizor v Finančni direkciji v Lj., r. 11. sept. 1888 v Trstu, u. 7. jun. 1970 v Lj. Oče Josip, sodar v Trstu, mati Marija Fišer, gospodinja. Osn. š. (pet let) je opravil v Trstu, nato klas. gimn. v Trstu in tu maturiral 1908. Dva semestra Pravne fak. je opravil v Gradcu (1912–13), štiri semestre v Lj. (1919–21). V letih 1910–14 je bil uradnik Finančne direkcije v Trstu, v letih 1919–54 finančni revizor Finančne direkcije v Lj. Ob poklicni finančni stroki se je ljubiteljsko ukvarjal z lutkarstvom, glasbo in sokolsko telovadbo. V letih 1911–14 je aktivno deloval kot telovadni vaditelj pri tržaškem svetoivanskem Sokolu. V svetoivanski sokolski organizaciji je delal tudi po prvi svetovni vojni vse do odhoda v Jslo, ker se je uprl službeni premestitvi v Južno It. V Lj. je predvsem kult. delal v okviru Sokola I. Tabor v pihalnem (klarinet) in godalnem (kontrabas) orkestru. Pri društvu Sokol Tabor I. je 1927 ustanovil lutkarski oder, ki je bil tedaj prvi sokolski lutkarski oder v Jsli. Razvil ga je v tehnično in umetnostno najpopolnejše sokolsko lutkarsko gledališče. Pomagal je organizirati nekatere druge sokolske odre, sodeloval je pri njihovem delu s svojim teoretskim in strok. znanjem, izkušnjami in načrti za lutkarske odre. Ohranjen je njegov do popolnosti izdelani načrt za stalno sokolsko lutkarsko gledališče v Novem Sadu. Lutke je oblikoval po predlogah iz revij, slik, po lastnih zamislih oz. skicah in jih tudi sam izdeloval. Glave lutk je oblikoval s tehniko papirmašeja. Lutke je ustvarjal iz raznih zgodovinskih obdobij. Znane so njegove lutke faraonov, lik guslarja, zlasti pa oblikovanje in uveljavljanje Jurčka kot slov. narodne lutke namesto Gašperčka (nemški Kasperle oz. namesto češkega Kašpereka). Cela vrsta predstav je nosila Jurčkovo ime. Oblekce je šivala njegova žena Karmela. Pisal je scenarije in tekste za lutkovne igre. 1930 je študijsko potoval v Prago, Nemčijo, Belgijo in London. Priznana je njegova vloga tudi na teoretskem področju. Boris Orel navaja v svojem referatu iz 1930, da so se »teoretično bavili z lutkovno umetnostjo France Bevk, dr. Karel Dobida, dr. Ivan Lah, dr. M. Pretnar, dr. Roman Tominec in Joso Zidarič«. Pisal je članke, razprave, predaval na lutkarskih tečajih in dal skupaj z Vekoslavom Kovačem pobudo za ustanovitev lista Sokolski lutkar, v katerem je napisal več člankov (letnik 1939-40). Leta 1930 je dal pobudo za ustanovitev Jsl. lutkarske zveze s sedežem v Lj. Bil je prvi tajnik te zveze (1930–33). Predstavljal jo je na tretjem mednar. kongresu UNIMA (Mednarodna lutkarska zveza) v Liegè-u (13. do 22. sept. 1930), kjer je podal referat o jsl. lutkarstvu (tiskan v posebni franc. brošuri). Vodil je obširno korespondenco z UNIMA, zlasti pa z revijo »Loutkar« v Pragi in češkimi lutkarji. Kasneje (1939–40) je v Jsl. lutkarski zvezi delal kot propagandni vodja. Napisal je referat Što je lutka? za lutkarski zbor v Bgdu 1937. Leta 1941 je zaradi kult. molka z lutkarsikim delom prenehal. Njegove izvirne lutke hranijo v Lutkovnem gledališču v Lj. Razstavljene so bile ob mednar. prireditvi »Lutke 88« (PUPPET ART 88) 1988 v Cankarjevem domu v Lj. V tridesetih letih je prejel odlikovanje Red sv. Save. Vzdevek Joso je uporabljal predvsem v času lutkarskega delovanja.

Prim.: Osebni podatki iz anketnega lista 23. maja 1987 in iz arhiva (hrani ga sin dr. Boris Zidarič); Boris Orel, Referat na kongresu za ustanovitev jsl. lutkarske zveze s sedežem v Lj. (17. avg. 1930); Josip Zidarič-Joso, Referat o jsl. lutkarstvu na III. mednar. kongresu UNIMA v Liegè-u (13.-22. sept. 1930); Vl. Bartol, Mladost pri Svetem Ivanu (druga knjiga); SGL III, 800–01; razne objave v dnevniku jutro med 1930–40; SBL IV, 809.

Koren