Zidanšek, Josip (1858–1930)

Zidanšek Josip, biblicist, r. 4. marca 1858 v Špitaliču pri Slov. Konjicah kmetu Mihaelu in Tereziji r. Pajk, u. 29. jun. 1930 v Mariboru. Po osn. šoli v dom. kraju in Celju je tu 1870–8 obiskoval gimn., nato odslužil vojaščino, pri tem se udeležil zasedbe BiH in bil odlikovan. 1879–84 je štud. bogoslovje v Mrbu, 1883 bil ord. Eno leto je bil kaplan v Slov. Bistrici, 1883–9 škofij. tajnik v Mrbu, 1889 proviz. prof. biblicistike, po opravljenem izpitu 1890 pa redni prof. za NZ v semenišču v Mrbu do upok. 1929. 1889–902 je bil podravnatelj in 1902–23 ravnatelj dij. semenišča.

Kot biblicist je želel spoznati Palestino, 1898 je skupinsko romal v te kraje; popotne vtise je opisal v SGp (1899, št. 7–32), razširjeno v knjigi Prvo splošno avstrij. jubilejno romanje v sveto deželo (1899, samozal.). Vse življenje je predaval in pripovedoval o tem romanju (tudi o srečanju s K. Mayem). – Napisal je daljšo razpravo Drugi list sv. apostola Pavla do Korinčanov (VBV 1900 in p. o. v samozal.), sicer obj. ocene in poročila o raznih svetopis. prevodih (J 1925, št. 199; Naša straža 1925, št. 22) in razlagah (VBV 1900–7: Stadlerjev hrv. prevod; Lesar, Hermenevtika; staroslovan. izdaja Janezovega evang. v Pragi, itd.). Končno se je sam lotil prevajanja. Na podlagi lat. in grškega teksta (M. Hetzenauer), ki ga je primerjal z dotedanjimi slov. prevodi (svetovalca prof. F. Jerovšek in J. Tominšek), je prev. in priredil Novi zakon, I. del: Sv. evang. in Dejanje apostolov (1918); II. del, pripravljen za natis, je ostal v rkp zaradi neugodne kritike. Očitala mu je arhaično dikcijo in skromne razlage. V svojem pojasnilu (Straža 1919, št. 62) je Z. navedel, da je želel pripraviti priročno ljudsko izdajo, se opiral na Vulgato, ki je avtentičen cerkv. tekst, le v nejasnih primerih uporabljal grško besedilo, se namenoma držal starega slov. prevoda (1856), malo opomb pa je zato, ker gre za žepno izdajo. – Ocene prevoda Sv. pisma NZ, I. del (1925) mu niso hoteli obj. in jo je izdal kot samostojni tisk (Mrb 1926; gl. J 1926, št. 84). – Napisal je še brošuro Nedeljski evangelji s kratko naobračbo zlasti v korist kršč. vojakom (1916) in anon. prev. okrožnico Leona XIII. Providentissimus Deus (obj. v knj. M. Napotnika, Sveti Pavel, apostol sveta, 1904³).

Samonikli in tvorni Z. je bil markantna, splošno znana osebnost starega Mrba. 1893–904 je bil odbornik Kat. tisk. društva. Štud. knjižnici je poklonil nad 400 svojih knjig. - Prim.: osebni podatki; M. Napotnik, Vtisnite si te moje besede … 1910, 88, 90 (s sliko); F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije, 1928, 407, 447; S 1928, št. 54; 1929, št. 101; Spomenica ob 70-letnici lavant. bogosl. učilišča, 1929, 40, 44 (s sliko); S 1930, št. 147, 148; SGp 1930, št. 27; KMD 1931, 114–5 (s sliko). Rhr.