Zgonik, Mavricij (1910–2002)

Zgonik Mavricij, geograf in zgodovinar, r. 10. marca 1910 v Tinjanu v Istri orožniku Mavriciju in Mariji r. Lipič, živi v Mariboru. Mat. je na klas. gimn. v Mrbu 1929, dipl. iz geografije in zgodovine s sociologijo na Univ. v Lj. 1933, tu dosegel 1968 naziv magistra in bil prom. 1971 z dis. Spreminjanje izrabe tal kot element preobrazbe pokrajine v Dravski dolini (predelano izšlo 1977). Od 1936 (opravil tudi prof. izpit) je bil prof. na realni gimn. v Mrbu, med okupacijo z družino preseljen v Admont na Zg. Štajersko, po osvob. prof. na klas. gimn. in do 1947 vzgojitelj v Slov. dij. domu v Trstu, do 1949 prof. na sred. pomorski šoli v Kopru in do 1950 ravnatelj slov. gimn. v Kopru. Nato se je vrnil v Mrb in do 1955 učil na učiteljišču, bil nekaj časa ravnatelj VI. niž. gimn., 1955–8 pedag. svetovalec za okraj Mrb, nato do 1964 prof. na TSŠ. Na Pedag. akad. je bil od jeseni 1963 pogodbeni prof. za metodiko geografije in pedag. prakso, 1964 postal izr. prof. za geografijo, 1977 upokojen. Hon. je 1956–9 predaval metodiko geografije na Naravosl. fak. v Lj., bil več let vodja in učitelj na Delav. univ. v Mrbu, 1954–7 inšpektor za srednje šole mrb okraja. Je častni član Geogr. društva v Mrbu od 1947, Geogr. društva Sje od 1982 in Zgod. društva v Mrbu od 1983. Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem (1975). Aktivno je sodeloval na štev. kongresih in simpozijih geografov in zgodovinarjev doma in v tujini: Zgb, Grenoble, Bratislava, Bruxelles, Salzburg, Mrb (1972: Vloga drž. meje v gospodarsko-populacijskem razvoju ter spreminjanju izrabe tal v obmejnem podravskem hribovitem ozemlju; 1975: Teoretske osnove nekaterih pojavov in problemov v obmejnih regijah severovzh. Sje) idr.

O severovzh. Sji in njenih obmejnih problemih je pisal mdr. za: Proteus (1937: Dravsko polje in njegovi sestavni deli), GV (1954: Drava kot hidroenergetski vir; 1976: Migracije učencev v gospodarstvu v obmejnih krajih mrb regije kot družbenogeografski pojav), Zbornik razprav mrb visokošol. zavodov 1959–69 (1970: Dnevna migracija prebivalstva in ekonomsko-geografska diferenciacija Dravske doline), ČZN (1972: Delež falske graščinske posesti pri razvoju gospodarstva in preoblikovanju pokrajine na Lovrenškem in Ruškem Pohorju v 19. stol.; 1975: Prehajanje konjiško-oplotniške graščinske posesti na kapitalistično gospodarjenje zožuje in odpravlja servitutne pravice), Kron (1983: Vloga geogr. okolja na začetke in rast Mrba). Prispeval je poglavja za knjige: Siti in lačni Slovenci, 1969 (Proces deagrarizacije v hribovitih območjih Dravske doline), Socialnogeografski aspekti razlikovanja med slov. pokrajinami, 1974 (Tedenske migracije kot odraz družbenega razlikovanja v obmejni podravski regiji), Radlje skozi čas, 1984 (Splošna geogr. oznaka občine Radlje ob Dravi, Doba fužinarstva in glažutarstva). Za KL Sje je obdelal radeljsko občino z vsemi kraji, Mrb (splošni pregled) in nekatera naselja v mrb in dravograjski občini.

Metodiko pouka obravnavajo priročniki: Nazornost v geografiji (1958), Metodika geografskega pouka (1960), Metodika nastave geografije u osn. školi i školama II. stupnja (Sarajevo 1967, predel. slov. izdaja), Zgodovina v sodobni šoli. Med pedagoško-metodičnimi članki so tehtnejši v: SodP (1953: Geogr. problematika na sred. šolah; 1956: Kaj naj ve učitelj pri zbiranju domoznanskega gradiva), ČZN (1966: Pisani viri in pouk zgodovine), Geogr. obzorniku (1966: Geogr. vaje in praktične naloge v šoli; 1972: Snovno gradivo kot miselno gradivo), Zborniku Pedag. akad. v Mrbu (1970: Problematika dispozicije v učnem procesu in sodobni koncept geografije), Vzgoji in izobraževanju (1975: Kvalitetna motivacija – temeljna didaktična zahteva v geogr. učni praksi), ZČ (1977: Teoretske osnove in razmišljanja o nekaterih vprašanjih v didaktiki zgodovine; 1979: Stvarne in spoznavne strukture zgodovine s posebnim vidikom na učni proces).

Napisal je učbenike (večkrat ponatisnjeni): Zemljepisni pregled zemljin za II. in III. razred gimn. (1950); Zemljepisni pregled zemljin: Evropa (1951); Zemljepisni pregled izvenevropskih zemljin za II. r. nižje gimn. (1954); Zemljepisni pregled zemljin: orientacija na zemeljski obli, Evropa (1956); Zemljepisni pregled izvenevropskih celin za III. r. nižje gimn. (1957); Zemljepis za 6. r. osnovnih šol (1962, s S. Kranjcem in D. Komparetom); Zemljepis za 7. r. o. šol (1962, s S. Kranjcem in T. Oblakom). Priredil je delovne zvezke za Zemljepis za 6. (1967), 7. (1967) in 8. (1968) r. osnovnih šol ter Vaje iz geografije za te razrede (1967; veliko ponatisov). Sodeloval je pri zemljepisni čitanki Po tujih celinah (1962). - Prim.: osebni podatki; Bibl VZM I, II, III; S. Ilešič, GV 1970, 151–2 (s sliko) in 1980, 204; Večer 1970, št. 69 (s sliko); Geogr. obzornik 1970, št. 3–4, 36–7 (s sliko); Zbornik razprav mrb visokošol. zavodov 1959–69, 1970, 313–4; Zbornik Pedag. akad. v Mrbu 1970, 446–9 (s sliko); Delo 1990, št. 63 (s sliko). Svk.

ZGONIK Mavricij, geograf, zgodovinar in didaktik, r. 10. mar. 1910 v Tinjanu v Istri orožniku Mavriciju in Mariji Lipič. Po razpadu Avstro-Ogrske 1918 je bivala družina na koroškem plebiscitnem ozemlju, nakar se je selila v Dravograd in zatem 1925 na Prevalje, dokler se ni končno zasidrala 1925 v Mariboru. Tu je 1929 maturiral na klas. gimn., 1934 pa diplomiral na Filoz. fak. v Lj. iz geografije, zgod. in sociologije. Po vojaškem roku je bil vzgojitelj v Učiteljskem domu, od 1936 pa nameščen na realni gimn. v Mrbu, nakar ga je nem. okupator izselil na Zgornje Štajersko v Admont. Po osvoboditvi je poučeval na klas. gimn. v Mrbu, bil nato vzgojitelj v slov. dijaškem domu v Trstu do 1947, do 1949 prof. na Pomorski akad. v Semedeli, zatem ravn. slov. gimn. v Kopru do povratka v Maribor. Tu je bil do 1955 prof. na učiteljišču, do 1958 pedag. svetovalec za okraj Maribor in do 1964 prof. na sred. tehn. šoli. Poslej je poučeval geogr. in zgod. na Pedagoški akad. kot prof. višje šole in od 1962 do upokojitve 1977 kot izredni vseuč. prof. Po končani tretji stopnji geograf. študija in magistrski študiji Družbeno geografski procesi Dravske doline je postal magister, 1971 pa po zagovoru disertacije Spreminjanje izrabe tal kot element preobrazbe pokrajine v Dravski dolini doktor geograf. znanosti. Predelana študija je izšla 1977 v samostojni knjigi. Poleg redne službe je bil od 1956 do 1959 honor. predavatelj metodike geogr. na Filoz. fak. v Lj., dolga leta pa vodja mrb. Delavske univerze. Kot prof., strok. in pedag.-didakt. predavatelj na seminarjih prosv.-pedag. zavodov v raznih krajih Sje, sestavljalec učbenikov in številnih prispevkov didaktično-metodične vsebine je bil mentor generacijam študentov. Sodeloval je na mnogih repub. in zveznih zborovanjih geografov in zgod. ter se udeležil mednar. v Grenoblu, Bratislavi, Bruslju in Salzburgu. O njegovem pionirskem delu, s katerim je bogatil didaktične in metodične prijeme pri pouku zemlj. in zgod., pričajo Vaje iz geografije za osnovne šole z mnogimi ponatisi ter Napotila h geografskim vajam, ki so izšla posebej. Sam ali skupaj z geografi Silvom Kranjcem, Tonetom Oblakom in Zmagom Rusom je sestavil zemljep. učbenike za nižje razr. gimn. in osn. šole, ki so doživeli ponovne ponatise. Njegove samostojne knjige didaktične vsebine so: Nazornost v geografiji (Mrb. 1958); Metodika geografskega pouka (Lj. 1960), ki je izšla 1967 tudi v srbohrv. v Sarajevu pod naslovom Metodika nastave geografije u osnovnim školama i školama II. stupnja; Zgodovina v sodobni šoli (Lj. 1968). Poleg krajših prispevkov pedag.-metod. vsebine v strok. tisku so daljši in tehtnejši: Kaj naj učitelj ve pri zbiranju domoznanskega pouka? (Sodobna pedagogika 1956, 157–67 in 206–17); Pisani viri in pouk zgodovine (ČZN 1966, 245–55); Geografske vaje in praktične naloge v šoli (Geogr. obzornik 1966, 125–31); Problematika dispozicije k učnemu procesu in sodobni koncept geografije (Zbornik Pedag. akad. v Mrbu 1970, 268–98); Zgodovinsko gradivo kot miselno gradivo (Nastava istorije 4, Zgb 1972, 21–37); Snovno gradivo kot miselno gradivo (Geogr. obzornik 1972, 38–52); Kvalitetna motivacija – temeljna zahteva v geografski učni praksi (Vzgoja in izobraževanje 6, Lj. 1976, 21–28), ki je izšla isto leto v srbohrv. v Sarajevu v Zborniku radova simpozijuma o didaktičkim i metodskim problemima nastave geografije u SFRJ; Teoretske osnove in razmišljanja o nekaterih vprašanjih v didaktiki zgodovine (ZČ 1977, 181–91); Stvarne in spoznavne strukture zgodovine s posebnim vidikom na učni proces (prav tam 1979, 599–607). Severovzhodni Sji, predvsem obmejnim predelom, je posvetil naslednje študije: Dravsko polje in njegovi sestavni deli (Proteus 1937, 173–77); Drava kot hidroenergetski vir (GV 1954, 147–56); Izkoristljivost dravske hidroenergetike pod Mariborom (Izvestja Tehn. sred. š. v Mariboru, 1960, 14–22); Proces deagrarizacije v hribovitih območjih Dravske doline (Siti in lačni Slovenci, Mrb. 1969, 136–54); Dnevna migracija prebivalstva in ekonomskogeografska diferenciacija Dravske doline (Zbornik razprav mariborskih visokošolsikih zavodov 1959–1969, Mrb. 1970, 118–32); Delež falske graščinske posesti pri razvoju gospodarstva in preoblikovanja pokrajine na Lovrenškem in Ruškem Pohorju (ČZN 1972, 75–99); Vloga državne meje v gospodarsko populacijskem razvoju in spreminjanju izrabe tal v obmejnem hribovitem ozemlju (Geographica Slovenka, 1972, 152–70); Teoretske osnove nekaterih problemov obmejnih regij severovzhodne Slovenije (prav tam, 1975, 143–53); Prehajanje konjiško-oplotniške graščinske posesti na kapitalistično gospodarjenje zožuje in odpravlja servitutne pravice (ČZN 1975, 48–63); Die Migration im nord-östlichen Slowenien über die österreichische Grenze als eine nuere räumliche Erscheinung (Geographisches Institut der Universität Frankfurt, Frankfurt am Main 1976); Migracija učencev v gospodarstvu v obmejnih krajih mariborske regije kot družbeno geografski pojav (GV 1976, 156–68); Dravska dolina (novejši razvoj kulturne pokrajine), (Mrb. 1977); Doba fužinarstva in glažutarstva (Radlje skozi čas, 1984); Vloga geografskega okolja na začetke in rast Maribora (Kron. 1983, 103–14). V IV. knjigi KL Sje je opisal radeljsko občino z vsemi kraji, Maribor (splošen pregled) ter nekatera naselja v mrb. in dravograjski občini. Kot informator je sodeloval pri Slovenskih krajevnih imenih, ki jih je izdala CZ 1985. Častni član je Geografskega društva Sje in Zgodovinskega društva v Mariboru. 1975 je prejel Red dela z zlatim vencem.

Prim.: S. Ilešič, Prof. Mavricij Zgonik – šestdesetletnik, GV 1970, 151–52; Isti, Ob sedemdesetletnici prof. dr. Mavricija Zgonika, GV 1980, 204; Mariborski visokošolski zavodi, Zbornik razprav 1959–1969, Mrb. 1970, 313–14; Zbornik Pedag. akad. v Mrbu 1960–1970, Mrb. 1970, 446-49; Bibliografije sodelavcev visokošolskih zavodov Maribor 1973, 100–01.

Svk.