Slovenski biografski leksikon
Zergol(l) pl. Zergollern Franz Wilhelm, zbiralec umetnin, v Ljubljani krščen 4. apr. 1653 zasebniku Francu in materi Feliciti ter u. 29. jan. 1710. Po šolanju neznano kdaj in kje se je odpravil na daljša potovanja po Franciji, Nemčiji, Nizoz., Angliji in Italiji. Ko se je vrnil v Lj., se je por. Kot premožen zasebnik in ljubitelj umetnosti (slikarstvo, arhitektura, glasba) se je posvečal opremi svojega gradiča Mali Rožnik (Rosenbüchl) pri Lj. (porušen, danes na tem mestu Kollmanov gradič), kjer je bival čez poletje in zbral galerijo slik. Verj. je oče Franc 1668 naročil pri kapucin. fratru Osvaldu ogromno sliko (ok. 3x3 m, olje pl.) Vseh svetnikov za cerkev v Vipavskem Križu (1968 so jo restavrirali, gl. Umetnost 17. stol. na Slov., 1968, 141–2). – Z. je bil član lj. Akademije operozov z vzdevkom Delicatus (Izbirčni) in od 1689 Dizmove bratovščine z imenom Samotnik ter geslom Simplicitatem amat et ardorem. – Razgledan, učen (znal je šest jezikov) in usmiljenega srca je bil splošno spoštovan. Po Steski (IMK 1900, 54) je napisal (primerki za zdaj niso v razvidu): Quaestio philologica, Utrum illustrior sit posteritas, quae in liberis, aut quae in libris continetur; Epistolarum selectarum fasciculus; Notae politicae ad Lucium Florum; Elogium Adami Protoparentis. Spesnil je epigram In libellum de pecuniis, ki je izšel v knj. I. Š. Floriantschitscha, Bos in lingua sive Discursus acad. de pecuniis vetero-novis (Lj. 1695).
V drugem zakonu z Elizabeto r. pl. Gründler zu Grünberg je imel tri hčere in tri sinove. Od teh se je Janez Jožef (r. 21. jan. 1684 v Lj.) posvetil slikanju. Povod je bila očetova galerija v gradiču pod Rožnikom. Sprva ga je učil lj. slikar F. Remb, nato je bil v Benetkah in 3 leta v Rimu, 1707 se je vrnil z Dunaja, 1708 spremljal lj. škofa Ferd. Kuenburga na Portugalsko, poslej pa se sled za njim izgubi.
Prim.: r. in m. matice (ŠkALj); Apes (faks. natis 1988, 66–7); ELU; Schiviz, Krain; Steska 130–1; Wurzbach; P. Radics, BK 1864, 50–1; isti, LMS 1880, 34; V. Steska, IMK 1900, 113–4, 174; P. Simoniti, Sloveniae scriptores latini … 1972, 153. N. P.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine