Zepič, Ludvik (1887–1971)

Zepič Ludvik, glasbenik in knjižničar, r. 12. avg. 1887 na Razborju pri Zidanem Mostu organistu Andreju in Mariji r. Brečko, u. 14. jan. 1971 v Ljubljani. V Celju (1901) in v Mrbu (1902–8) je obiskoval klas. gimn. Po mat. je bil stenograf in strojepisec pri notarju L. Bašu v Celju in odvetniku G. Sernecu v Ormožu ter tu tajnik Okrajnega zastopa. Hkrati je štud. pravo v Gradcu, opravil tu prva drž. izpita, 3. pa 1919 v Zgbu. 1923–8 je obiskoval konservatorij GM (kompoz. predmete pri S. Ostercu in L. M. Škerjancu, pri njem štud. še privatno). Od 1919 je delal v drž. finančni službi v Lj., od 1922 v zavarovalni banki Slavija kot ravnateljski tajnik do upok. 1949. Tega leta (ali 1948) se je honor. zaposlil v NUK, delal v glasb. zbirki do 1967, sodeloval še do 1969. – Vodil je gimn. pevski in tamburaški zbor v Mrbu (1902–8), pevska zbora čitalnice v Ormožu (1910–2) in akad. društva Triglav v Gradcu (1913), Slov. vokal. kvintet v Lj. (do 1941), bil član pevskega zbora GM, pomočnik zborovodje ali korepetitor pri dirigentih M. Hubadu, M. Poliču in C. Cvetku. Bil je tudi odbornik GM. 1946–9 je sourejal NZb.

Posvečal se je zlasti študiju, prirejanju in spartiranju Gallusovih skladb. Njegove priredbe v sodobni notaciji (nekatere še posebej za moški in ženski zbor) je 1940/1 izdala GM, 1950 pa so izšle v NZb. V sodelovanju z D. Cvetkom je spartiral in prestavil v nove ključe skladbe v monografiji Gallus-Plautzius-Dolar in njihovo delo (1963) ter v izdaji vseh Gallusovih posvetnih skladb v zbirkah Harmoniae morales (1966) in Moralia (1968). Zapisoval je tudi ljudske napeve ter obj. nekaj harmonizacij in priredb v NA, Zborih, Novi muziki, NZb, pa tudi samostojno, npr. Narodne zdravice (1935; nabral na Razborju in prir. za moški zbor). Izvirne skladbe so ostale večji del v rkp. Napisal je mdr. čl. Sledovi slov. nar. pesmi v Gallusovih skladbah (CG 1938, 145–7); 80 let lj. GM (SPor 1952, št. 77). Sestavil je bibl slov. glasbe s planinsko tematiko (obj. v: J. Munda, L. Zepič in F. Zupan, Gore v besedi, podobi in glasbi, 1965). V NUK je zasnoval in organiziral glasb. zbirko, ki je po njegovi zaslugi s 40.000 primerki gradiva postala največja urejena zbirka muzikalij v Jsli, še posebej pomembna za proučevanje slov. glasb. preteklosti in tudi za razvoj glasb. knjižničarstva.

Prim.: osebna mapa in poročila (glasb. zbirka NUK); Zbori 1927, 42; Sv. Cecilija (Zgb) 1938, 63; D. Cvetko, NZb 1967, 21–2 (s sliko); isti, NRazgl 1971, 181; P. Šivic, Bilten DSS 1967, št. 8; I. Klemenčič, Delo 1971, št. 16; isti, Knjižnica 1971, 141–2; isti, KMD 1987, 144 (s sliko); isti, NZb 1987, 50–1 (s sliko); Leksikon jsl muzike, Zgb 1984. Klemenčič