Slovenski biografski leksikon
Zemljič Marijan, gozdar, r. 21. apr. 1925 na Rečici ob Savinji prosvetnemu delavcu Branku (gl. čl.) in Mariji r. Žmavc, živi v Ljubljani (brat Vlasta, gl. čl.). Šest razr. gimn. (1935–41) je končal v Celju. 1941 je bil z družino izseljen na Hrvaško, od 1943 sodeloval z osvob. gibanjem, dec. 1944 stopil k partizanom na Papuku in se boril v enotah XL. (Slavonske) udarne divizije na pohodu do Mrba, nato bil pomočnik vojnega delegata v Komandi mesta Celja in kasneje okraja Celje-okolica, nov. 1945 razporejen v XIII. prolet. udarno brigado R. Končar na Primorsko. Po demobilizaciji je 1946 opravil v Lj. maturo, se vpisal na agronom.-gozdar. fak. v Zgbu in 1953 dipl. na gozdar. industr. odseku. Nato je opravljal geod. meritve pri Gozdnem gospodarstvu Celje. 1955 je bil na FAGV (kasneje Biot. fak.) v Lj. izvoljen za asistenta na katedri za urejanje hudournikov in pod vodstvom F. Rainerja sodel. s Podjetjem za urejanje hudournikov v Lj. Vodil je vaje iz urejanja hudourniških območij (od 1957), hon. poučeval ta predmet na gozdar. srednji šoli v Lj. (1956/7) in Postojni (1961–6). Od 1976 je na Biot. fak. predaval osnove tehn. risanja in opisno geometrijo, od 1978 pa tudi urejanje hudourniških območij. 1981 se je zaposlil v študij. odd. Vodnogospod. inštituta v Lj., 1986 prešel k Podjetju za urejanje hudournikov, 1988 upok. – Specializacijo iz planin. gospodarjenja je opravil 1957–8 v Nancyju kot štipendist École nationale des eaux et forêts, iz erozijske problematike pa 1963 v Grenoblu kot štipendist UNESCO. – Odlikovanje: 1946 medalja zaslug za narod.
Z referati se je udeležil več domačih in mednar. posvetov in kongresov, npr.: Bgd 1964, Praga 1970, Beljak 1971, Oslo 1972, Ankara in Videm 1974, Innsbruck 1975, Briançon 1979. Od 1957 sodeluje pri FAO-EFC (Organizacija za prehrano in kmetijstvo – Evropska komisija za gozdarstvo) z delovno skupino za urejanje hudourniških območij pri izdelavi gradiva in izdajanju dokumentacije o erozijskih pojavih v Jsli. Proučuje načine utrjevanja narušenih zemljišč z vegetacijo in dimenzioniranja hudourniških pregrad, metodiko za klasifikacijo erozijskih procesov ter osnovne parametre erozije in hudournikov v nekaterih zlivnih območjih. Sam ali s sodelavci je izdelal več elaboratov in načrtov s področja erozije in hudourništva, vodnih pregrad, gozdnih tovornih žičnic in prometnic; vodil in izdelal je geodetsko izmero sestojev Kamniške Bistrice in gozdnogospodarsko karto tega območja (M 1:10.000, z B. Vařachom); strasiral in izdelal je projekt za gozdno cesto v pokrajini Dauphinée (Francija, 1958). – Objavil je štev. tehniške in ureditvene načrte ter več člankov in razprav, od katerih so pomembnejši: Vegetativno utrjevanje narušenih terenov (Zbornik Inšt. za gozdno in lesno gospod. Sje 1962), Hudourniške pregrade racionalnih dimenzij (ib. 1967), L'érosion dans les bassins de Slovénie (Intern. water erosion symp., Discussions 2, Praga 1970), Calcul du débit solide – évaluation de la végétation comme un des facteurs antiérosifs (Intern. symp. Interpraevent 71, Beljak 1971), Erozijski pojavi v Sji (GozdV 1972). - Prim.: arhiv Biot. fak. (Lj.); ULj, II, III/2; Spomin. zbornik Biot. fak. 1947–77, 1977, 235. Adč.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine