Zelko, Ivan (1912–1986)

Zelko Ivan, zgodovinar, r. 14. maja 1912 v Črensovcih kmetu Marku in Katarini r. Kolenko, u. 13. avg. 1986 v Špitaliču pri Slov. Konjicah, pokopan v r. kraju. Gimn. je obiskoval 1923–30 v Mur. Soboti, 8. razr. z maturo 1931 v Lj. (III. drž. real. gimn.), bogoslovje študiral 1931–6 v Mrbu, 1935 bil ord. Kaplan je bil v krajih: Dobrovnik 1936-8 (1937–8 bil vpisan na Teol. fak. v Lj.), 1938 Spodnji Jakobski Dol (Sv. Jakob v Slov. goricah), 1938–40 Dvorjane (Sv. Martin pri Vurberku), 1941 Alsóság in 1942–3 Salköveskút na Madž., vmes 1942 pri Gradu (Gor. Lendava), 1943–5 Cankova. Od 1946 je bil v Špitaliču župni upravitelj, od 1959 župnik. 1969–74 je honor. predaval cerkv. zgod. na mrb odd. lj. Teol. fak. – 1948 je pripravil dis. Sledovi slovenstva v nekdanji Kocljevi kneževini, a je zaradi univ. sprememb ni obranil; doktoriral je šele 1974 na Teol. fak. v Lj. s tezo Gospodar. in družb. struktura turniške pražupnije po 1381 (obj. RSAZU 1972), ki jo je cerkvenozgod. dopolnil (BV 1975). – Od 1935 je bil član in odbornik Prekmur. muzej. društva, konec 60-ih let postal stalni zunanji sodelavec Zgod. inšt. Milka Kosa pri SAZU, se skoraj vsako leto mudil v Budimpešti in iskal gradivo za zgod. Prekmurja. S predavanji se je udeleževal zgod. srečanj, npr. 1971 mariol. kongres v Zgbu; 1984 Ivanocyjev simpozij v Rimu.

Že kot bogoslovec je zbiral vire za zgod. Prekmurja, med počitnicami jih izpisoval tudi v škofij. arhivu v Szombathelyu, avg. 1932 je priredil na gimn. v Mur. Soboti razstavo prekm. tiska in literature o Prekmurju (z V. Novakom; gl. Novine 1932, št. 44). Sicer je vse življenje posvetil raziskovanju cerkv. in splošne zgod. Prekmurja. Obj. je knjige: Mikloš Küzmič (1937), Domanjševci (1974, z M. Zadnikarjem), Špitalič (1978), Prekmurje do leta 1500 (1982), Žička kartuzija (1984; ponatis v zborniku Redovništvo na Slov. 1984). Članke in razprave je pisal v časopise: ČZN (1934: K bibl del M. Küzmiča; 1936: Doneski k prekm. zgod.; 1937: K zgod. reformacije v Prekm.; 1969: Stenski tabernaklji v prekm. cerkvah; 1973: Gradivo za zgod. reformacije … iz 1627), Kron (mdr. 1958: Statistika prebivalstva v Prekm. 1698; 1962: Mur. Sobota; 1963: Ime Tötság …, Zemljišče Belmura), SR (1958: Prekm. vodna imena …; 1985: Prekm. ledinska imena in primerjava s panonskoslovenskimi), ZUZ (1959: Romanska arhitektura in naselitvena zgod. Prekmurja), BV (1970: Protest. cerkv. uprava v Prekmurju od konca XVI. stol. do 1781), Acta eccl. Sloveniae (1983: Gradivo za prekm. cerkv. zgod., Frančiškani v Mur. Soboti) idr. Sodeloval je pri zbornikih: Kartuzijani na Slov., 1960 (Kartuzija Žiče), De cultu Mariano saeculis VI–XI, Rim 1972 (De cultu Deiparae apud Slovenos in Pann.), Zbornik ob 750-letnici mrb škofije … 1978 (Zgod. pregled cerkv. uprave v Prekmurju), Zbornik občine Lendava, 1981 (Zgod. lendavske občine), Ivanocyjev simpozij v Rimu, 1985 (Cerkv. pripadnost Prekmurja v zgod.; Ivanocyjev pomen za slov. nar. zavest v Prekm.). Nekaj razprav je ostalo v rkp (ŠkAMrb). Poljudnozgod. članke je pisal v Novine (prvi, o domači r. župniji, izšel 1933, št. 22, potem pisal do 1939), Kalendar Srca Jez. (1936–43), Novo pot (1964–9), koledar Stopinje (1972–86), kjer je mdr. obj. članek Starost naših cerkva in župn. šol (1978), pisal o zgod. prekm. župnij: Tišina (1976, z J. Gregorjem), Turnišče (1979), Markovci (1981), Gor. Petrovci ali Nedela (1982, z I. Camplinom), Lendava in Dobrovnik (1983), Dolenci (1984) in Pečarovci (1986).

Široko znanje in zanesljivost nabranega ter obravnavanega gradiva (z njim večkrat dopolnjeval ali popravljal madž. in slovaške zgodovinarje, npr. S. Payra, J. Stanislava ip.) sta mu prinesla ugled v zgod. krogih tudi zunaj meja Sje. Psevd.: -iz-. - Prim.: S. Granda, Delo 1986, št. 195 (s sliko); isti, Kron 1986, 208 (s sliko): J. Smej, Družina 1986, št. 36 (s sliko); V. Novak, ZČ 1986, 490–2 (z bibl); isti, Stopinje 1987, 32–4 (z bibl; spomini 142–3, s sliko); F. Tement, ib. 158–9 (s slikami); F. Küzmič, Naptár 1987, 97–101 (bibl). Nk.