Zelenik - Blatnik, Marija (1934–)

Zelenik-Blatnik Marija, biokemičarka, r. 20. dec. 1934 v Celju gimn. profesorju Karlu Zeleniku in magistri farmacije Mariji r. Kump, živi v Ljubljani. Po real. gimn. v Celju (mat. 1953) je štud. kemijo na Fak. za rudarstvo, metalurgijo in kemij. tehnologijo v Lj. in dipl. 1958. Prom. je bila v Lj. 1968 z dis. Določanje primarne strukture nekaterih triptičnih peptidov hemoglobina rečnega piškurja (Lampetra fluviatilis). Od 1959 dela na Biot. fak. v Lj. kot asistentka za analit. kemijo, biokemijo in kemijo, 1974 izvoljena za vnaprej hab. docentko, 1975 za docentko in 1980 za izr. prof. za biokemijo. 1963–5 je bila na specializaciji iz biokemije na Max-Planckovem Inst. za biokemijo v Münchnu, 1969–70 sodelovala z Inst. za biologijo Sveučilišta v Zgbu, krajši čas je bila v laboratoriju za molekularno biologijo ETH v Zürichu in na Inst. de Biologie Physico Chimique v Parizu. Z referati (obj. v kongr. zbornikih) se udeležuje znanstv. in strok. srečanj, mdr.: Bgd 1966, Solun 1966 (Vergleichende Untersuchungen der Primärstruktur verschiedener Hämoglobine, z Victorjem Rudloffom, Kurtom Hilsejem in Gerhardom Braunitzerjem), Krapinske Toplice 1970, Skopje 1983, Gradec in Lj. 1987, Dubrovnik 1988, Novi Sad 1989.

Proučevala je vsebnost alkaloidov beladone, vsebnost aminokislin, škroba in amonijevega dušika v silaži ter vitamina A v krmilih. Nato je določala primarno strukturo hemoglobina rečnega piškurja (Lampetra fluviatilis), pripravila modificirane α in β verige človeškega hemoglobina in iz njih ustrezne valentne hibride, ki jim je določila krivulje oksigenacije. Sledile so raziskave elektroforetske karakterizacije glutenina pšenice in beljakovin domačih in tujih kultivatorjev soje. Od 1986 raziskuje inhibitorje tripsina surove, toplotno obdelane in kemijsko modificirane soje in drugih stročnic ter njihovih prehrambenih izdelkov. S teh področij obj. razprave, mdr. so značilnejše v Farmac. vestniku (1960: Uporaba indikatorskih barvil za določanje beladone. Analitična ločba atropina in skopolamina, z Marjanom Dorerjem; 1970: Proste aminokisline in alkaloidna slika kristavca – Datura stramonium, z M. Dorerjem in Mirom Lubejem; 1975: Določitev krivulj oksigenacije človeškega hemoglobina z 2,3- difosfogliceratom (DPG) in brez njega; 1979: Sladkorji in kisline v belem grozdju vinske trte in hranilne prvine v tleh, z M. Dorerjem in Borisom Hrobatom; 1984: Izolacija in karakterizacija glutenina različnih sort pšenice), Hoppe-Seyler's Zft für physiologische Chemie (Berlin, 1966: Zur Phylogenie des Hämoglobinmoleküls. Untersuchungen am Hämoglobin des Flussneunauges – Lampetra fluviatilis, z V. Rudloffom in G. Braunitzerjem; 1979: Die Sequenz des monomeren Lampetra fluviatilis Hämoglobins, ista soavtorja), Zborniku Biot. fak. – Kmetijstvo (1967: Prispevek k spoznavanju vloge beljakovin pri nastanku mlečne kisline v silaži, z M. Dorerjem), Novi proizvodnji (1983: Študij beljakovinskih komponent različnih sort pšenice). - Prim.: arhiv Biot. fak. (Lj.); ULj II, III/2. – Slika: arhiv SBL. Adč.