Zei, Miroslav (1914–2006)

Zei Miroslav, biolog, ihtiolog, r. 25. jul. 1914 v Nabrežini pri Trstu železn. strojevodju Hermanu in Rozaliji r. Cotič, živi v Portorožu (brat Zlatka, gl. čl.). 1924–32 je obiskoval realno gimn. v Mrbu, na Fil. fak. v Lj. 1932–6 štud. biologijo in bil 1940 prom. z dis. Prispevek k sistemu in morfologiji jadranskih vrst družine Maenidae (giric) (povzetek: Godišnjak Oceanogr. instituta, Split 1940; tudi p. o.; vsa dis.: Acta adriatica instituti oceanographici, Split, 1941, v angl.). Specializacijo iz morskega ribištva je opravljal 1937–9 na Oceanografskem institutu v Splitu, 1952 na oceanogr. zavodu v Neaplju in Messini ter na morskih biol. postajah v Kielu, Bremenhavnu in Listu (Sylt). Na Oceanogr. inst. v Splitu je bil 1937–41 asistent, nato znanstv. in višji znanstv. sodelavec do 1948, ko je bil v Lj. na Fil. fak. (kasneje na Naravosl. fak.) izvoljen za izr. prof. (za zoologijo), 1954 pa za red. prof. (za primerjalno anatomijo vretenčarjev, biologijo strunarjev in biologijo morja). Predaval je do 1962, ko je bil imenovan za izvedenca in direktorja oceanogr. projektov tehniške pomoči OZN in vodil 1962–70 projekte za Gano, 1970–3 za Tunis, 1973–5 za zahodno afriško regijo od Maroka do Zaira (s sedežem v Dakarju oz. Rimu). Po vrnitvi v domovino je postal predstojnik Morske biol. postaje v Portorožu (Piranu), 1975 upokojen. Od 1976 redno predava izbirni predmet (ihtiologija in ribiška biologija) na katedri za zool. Biot. fak. v Lj. 1981 je bil ponovno habilitiran za red. prof. na tej fak. (za ihtiologijo z ribiško biologijo ter biologijo morja). Poleg rednih zaposlitev je bil 1951–60 honor. direktor Inšt. za morsko biologijo JAZU v Rovinju, 1960–1 direktor Inšt. za biologijo Univ. v Lj. – Bil je član začasnih misij tehn. pomoči UNDP (Razvojni program OZN) po Zah. Afriki (1964), po Vzh. Afriki (1966), misije UNDP/FAO/UNEP (Program OZN za okolje) po mediteran. državah iz programa marikulture (1978–9), direktor dvomes. mednar. tečaja FAO/UNESCO iz oceanografije in morske biologije za Bližnji vzhod v Carigradu (1963), član panela IAEA (Mednar. agencije za atomsko energijo) za oceno radiobiološkega inštituta v Monacu (1979), član dvomesečne jsl misije za pomoč republiki Sao Tomé-Principe (1980) ter na Zanzibaru (1982). Od 1977 je slov. predstavnik v medvladni oceanogr. komisiji UNESCO in v komisiji za raziskovanje Mediterana CIESM. – Več let je bil preds. biol. sekcije Slov. prirodosl. društva in član ur. odbora BiolV. – Občasno je predaval na univ. v Giessnu (1954), Gradcu (1956), Aleksandriji (1958), Akri (1963–6), Listu (na Syltu 1964) in Freetownu (1967). – 1984 je prejel Grošljevo plaketo.

Z referati se je udeležil štev. domačih in mednar. kongresov in posvetovanj iz zoologije, oceanografije in ribištva, mdr. Bgd 1951, Kopenhagen 1954, Split 1955, Rim, Banyuls sur Mer (Francija) 1959, Zgb 1961, Pariz 1963, 1964, Neapelj in Abidjan 1966, Bergen 1967, Casablanca 1972, Atene 1988, Trst 1990.

Njegovo raziskovalno delo pokriva predvsem področja morskega ribištva in biologije; proučuje taksonomsko in morfološko problematiko nekaterih vrst rib, pomembno je njegovo odkritje obrata spola pri ribah. Kot ekspert tehn. pomoči OZN je mnogo prispeval k razvoju morskega ribištva dežel subtropskega in tropskega območja Afrike, obravnaval ekologijo in biologijo gospodar. pomembnih ribjih vrst, osnove planiranja razvoja morskega ribolova v štev. državah tretjega sveta ter se dosledno loteval reševanja kompleksnih oceanogr. in praktičnih gospodarskih vprašanj morskega ribolova. Kot zun. sodelavec Morske biol. postaje v Portorožu prenaša izkušnje na mlajše sodelavce.

Napisal je knjige: Življenje našega Jadrana (1947, soavtor J. Zhaněl), Človek in ocean (1950, 1961² pred. izd.), Jadranske girice (Maenidae) (1951), Iz ribjega sveta (1951), Morja bogati zakladi (1956), Morski svet (1956), Iz življenja sesalcev (1957), Zoologija (1957), Dvoživke in plazilci (1958), Vretenčarji (1961), Morski ribji trg (1983, z bratom Ladom), Jadranske ribe (1987), Obrazi morja (1987), Življenje v morju (1988). Za Knjigo o Darwinu (1959) je prispeval poglavje Darwinizem pri Slovencih, za knj. Flora und Fauna der Adria (Hamburg 1963) pa pogl. Vertebrata. – Prek 50 razprav in člankov je obj. v dom. in tujih publikacijah, mdr.: Godišnjak Oceanogr. inst. Split (1940: Prilog poznavanja naselja bentoskih riba u kanalima srednje Dalmacije), Zool. proceedings, London (1951: Sex reversal in teleosts), BiolV (1952: Ribarstveno biološka raziskovanja na Jadranu), RSAZU, 4. r. (1955: Doprinos k ekologiji morskega litorala rovinjske okolice), Pubblicazioni della stazione zoologica, Neapelj (1962: Preliminary observations on the life in Posidonia beds), Ghana journal of science (1965: Some facts on Sardinella aurita Val. in relation to temperature), Rep. FAO-EPTA (Program tehnične pomoči OZN) 2001, 9 (1966: Biological investigations of fisheries), Proc. symp. ocean. fish. res. UNESCO, Pariz (1969: Sardines and related species of the eastern tropical Atlantic), Rapports et procès verbaux, Pariz (1970: The catch of Ghanian long range trawlers on the Shelf of Mauritania and Senegal in 1965–7, z M. Ansa-Emmimom), FAO Teh. conference on fish finding, purse-seining and aimed trawling F II, FF/II, FF/70/43 (1970: Clupeid fisheries in tropical eastern Atlantic), FAO Fi: DP/-int./7074/1: 1–11 (1975: Un rapport préparé pour le projet de développement halieutique de l'Atlantique Centre-East), Slovensko morje in zaledje (1977: Stanje jadranskega ribolova s posebnim ozirom na naše ribiške probleme), Ocean management, Amsterdam (1978: Perspectives for mediterranean fisheries and aquaculture). – Za Kol. Prešernove knjižnice je napisal Življenje na morskem dnu (1951) in Ali morske pošasti živijo (1952), za Zbornik Prešernove knjižnice (1952) pa Pomen Jadran. morja za našo državo.

Prim.: arhiv Biot. fak. (Lj.); ULj, I, II; Delo 1972, št. 315 (s sliko); Dnevnik 1976, št. 12; Z. Lovec, Prim. novice 1986, št. 70 (s sliko). Adč.

ZEI Miroslav, biolog, r. 25. jul. 1914 v Nabrežini, živi v Portorožu. Oče Herman, strojnik v avstrijski mornarici in nato strojevodja v Trstu in po 1. svet. vojni v Mrbu. Mati Rozalija Cotič, po rodu iz Gorice. Osn. š. je obiskoval v Mrbu, prav tako realko od 1924–32. Študiral na Filoz. fak. lj. U, skupina biologija od 1932–36. Promoviral za doktorja filozof. z disertacijo Sistem in morfologija jadranskih vrst družine giric (Maenidae) 1940. Od 1937–48 je bil asistent in pozneje višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za oceanografijo in ribarstvo v Splitu. 1948 je bil postavljen za izrednega prof. za zoologijo na lj. U (Zoološki inštitut). 1954 je postal redni prof. in 1956 predstojnik prej imen. inštituta. Med tem časom se je izpopolnjeval na oceanografskih zavodih v Neaplju, Messini, Kielu, Sytlu. 1951 je bil imenovan za honorarnega direktorja Inštituta za biologijo morja v Rovinju pod okriljem JAZU in za honorarnega sodelavca te akad. Bil je večletni preds. biološke sekcije Slovenskega prirodoslovnega društva v Lj., član ured. odbora Biološkega vestnika, član mednar. komisije za raziskovanje Mediterana. Aktivno se je udeleževal mnogih kongresov in sodeloval pri sestavljanju ribarske konvencije z It. (1955). Sodeloval je pri raziskovanjih ribarstveno-biološkega, oceanografskega, zoološkega in splošno oškega področja. 1958 je postal predstojnik odseka za zoologijo in 1960 ravnatelj inštituta za biologijo lj. U. Kot redni prof. je predaval primerjalno anatomijo vretenčarjev, biologijo vretenčarjev, evolucijo in oceanografijo. Sodeloval je pri strokovnih obravnavah Jadrana. Na Biotehnični fak. je v tem obdobju deloval do 1963. Prej pa je poučeval na Filozofski in Naravoslovni fakulteti. – Jan. 1962 je bil postavljen v svetovni organizaciji FAO za direktorja ribiško-bioloških programov v zahodni Afriki od Tunisa in Maroka do Konga Brazaville. Predmet raziskovanja je bila bio-oceanografska tematika in na aplikacija v ribarstvu zahodnoafriških držeav, deloma mediteranskega bazena. Po vrnitvi v domovino je postal predstojnik Morske biološke postaje v Portorožu (Piranu). Upokojen je bil 1975. Od 1976 predava predmet ihtiologija ribiška biologija na Katedri za zoologijo Biotehnične fak. v Lj. 1981 je bil ponovno habilitiran za rednega prof. Bil je tudi član različnih misij v okviru OZN in občasno je predaval na tujih univerzah. – Napisal je knjige: Življenje našega Jadrana (1947, soavtor J. Zhanêl), Človek in ocean (1950), Jadranske girice (Maenidae) (1951), Iz ribjega sveta (1951), Morja bogati zakladi (1956), Morski svet (1956), Iz življenja sesalcev (1957), Zoologija (1957), Dvoživke in plazilci (1958), Vretenčarji (1961), Morski ribji trg (1983, z bratom Ladom), Jadranske ribe (1987), Obrazi morja (1987), Življenje v morju (1988). Poleg tega je prispeval poglavja za nekatere knjige in objavil prek 50 razprav in čl. v domačih in tujih publikacijah. Z mnogo truda je poskušal razviti ribiško raziskovalno delo, predvsem na področju morskih gojitev. Nekaj izkušenj je lahko uporabil za morsko-ribogojska prizadevanja na Tržaškem. Ukvarja se s pisarni strokovno-poljudnih tem s področja odnosa človeka do narave.

Prim.: Osebni podatki; ULjBB I, II; PDk 2. dec. 1969, št. 277; Delo 1972, št. 315 s sl.; Dnevnik 1976, št. 12; Zdenka Lovec, PrimN 1986, št. 70 s sl.; Jože Štirn, Miroslav Zei – 70 letnik, Proteus, dec. 1984 s sl.; SBL IV, 785–86.

Stres