Zečević, Momčilo (1935–2017)

Zečević Momčilo, zgodovinar, r. 21. jan. 1935 v Bileći pravniku Batriću in Mileni r. Lutovac, živi v Beogradu. Gimn. je obiskoval 1946–53 v Kragujevcu, Bileći in Ivangradu, od 1953 štud. zgod. na Fil. fak. v Bgdu in 1959 diplomiral. Kot odličen študent je s štipendijo vlade SR Srbije 1961 opravil magisterij. Zaposlen je bil od 1959 v Inst. za međunar. radnički pokret v Bgdu (asistent), od 1964 v zgod. oddelku Inst. za društvene nauke. Po združitvi tega inšt. z Inst. za radnički pokret 1969 pa dela v Inst. za savremenu istoriju (od 1984 znanstv. svetnik). 1989 je postal redni prof. za zgod. Jsle na univ. v Novem Sadu. – Strokovno se je izpopolnjeval v arhivskih centrih 1970 v Varšavi, 1971 Londonu, 1972 na Dunaju, 1973 in 1977 v Pragi, 1976 Parizu, aktivno sodeloval na zgodov. simpozijih doma in v tujini: Dunaj 1972, Praga in Bratislava 1975, Montreal (Kanada) 1980, Madison (ZDA) 1985. Od 1975 je sekretar-urednik redakcije SR Srbije za 2. izd. EJ in se je tako poglobil še v enciklopedistiko.

Osnovna področja njegovega raziskovanja so: položaj in razvoj slov. naroda v Jsli 1918–29, jsl ideja, jsl vprašanje ter ustanovitev in razvoj jsl države 1914–41; ukvarjal se je tudi z zgod. KPJ in srbske pravoslavne cerkve. Razprave obj. npr. v časopisih Istor. glasnik (Bgd 1963, št. 4: Social. radnička partija Jsle …), Jsl istor. časopis (Bgd 1967: O izvorima i literaturi za istoriju SLS 1917–21; 1980: Slov. polit. stranke i koruško pitanje 1918–20), ZČ (1979: Nekoliko pitanja istoriografiji o jsl zedinjenju; 1981: Slov. u politici izmedju dve jsl države …), Prispevki za zgod. delav. gibanja (1982: Prosvetna politika u Sji 1918–29 i razvoj nac. misli), Marksistička misao (Bgd 1983, št. 6: Činioci stvaranja jsl države); zbornikih Prilozi za istoriju socializma (Bgd 1964: Jsl socialdemokratija prema II in III internacionali), Istorija XX veka (Bgd, zv. IX, 1968: SLS pred stvaranje Kraljevine SHS 1917–8; zv. XII, 1972: SLS prema najvaž. pitanjima unutrašnjeg uredjenja Kraljevine SHS do marta 1919), Politički život Jsle 1914–45 (Bgd 1973: Slov. polit. stranke prema stvaranju jsl države), Zbornik radova Istorijskog inst. (Bgd 1988: Srbi i Srbija u slov. gradjanskoj polit. 1917. g.), Stvaranje jsl države 1918 g. (Bgd 1989: Slov. i stvaranje jsl države) idr.

Z dis. SLS in jsl združitev 1917–21, ki je tehtna monografija o tem vprašanju, temeljito dokumentirana in napisana v odličnem slogu, je bil 1972 prom. na Fil. fak. v Lj.; knj. objava Slovenačka ljudska stranka i jsl ujedinjenje 1917–21 (Bgd 1973); slov. prevod 1977 (ocene: P. Vodopivec, Dnevnik 1977, št. 267; J. Prunk, ZČ 1980, 246–8). V nasl. desetletju je proučeval predvsem vlogo Slovencev v politiki jsl države 1918–29 in izsledke obj. v knj. Na istorijskoj prekretnici. Slovenci u politici jsl države 1918–29 (Bgd 1985; oceni: T. Andjelić, NIN 1985, št. 1823; Đ. Stanković, ib. 1986, št. 1827); slov. prevod Na zgod. prelomnici (1986, 1987 nagrada Sklada B. Kidriča; ocena: V. Melik, ZČ 1987, 345–7). Zadnja leta se posveča tudi izdajanju arhiv. dokumentov iz novejše jsl zgod.: Jugoslavija 1918–84 (Bgd 1985, z Brankom Petranovićem); Jugoslovenski federalizam, ideje i stvarnosti I, II (Bgd 1987, isti soavtor), pri čemer je zlasti prvo delo izzvalo veliko odmevnost in diskusijo (gl. Marksistička misao 1986, št. 4, 200; Naše teme 1986, 2008–15; Istor. glasnik 1987, 217–28).

Prim.: osebni podatki; Dvadeset godina Inst. za savremenu istoriju, Bgd 1979, 163–4. Prunk