Zdešar, Henrik (1906–1983)

Zdešar Henrik, učitelj, v Ljubljani r. 15. jan. 1906 delavcu Henriku in Mariji r. Škerl ter u. 11. jul. 1983. Po osn. šoli na Viču in na Grabnu ter mešč. šoli na Prulah je obiskoval lj. učiteljišče (mat. 1925). Učitelj je bil v Gorjah pri Bledu (1925) in Loškem Potoku (1926–9), šol. upravitelj v Kalu pri Šentjanžu (1929–35) in v Šentjanžu na Dol. (1935–41). V zač. 2. svet. vojne je bil mobiliziran, nato v ujetništvu v Nemčiji, po vrnitvi se je v zač. 1942 vključil v NOB. Jul. 1942 so ga Ital. internirali na Rab, po kapit. It. je postal komandant I. bat. Rabske brigade, nato komisar Vojkove brigade. Od dec. 1943 je bil šol. nadzornik za Slov. primorje; organiziral je šolstvo, skrbel za pedag. tisk in organiziral pedag. tečaje. Po osvob. je bil načelnik v min. za prosveto LRS, preds. rep. odbora sindikata prosv. delavcev LRS, bil šol. upravitelj v Lj. na Prulah (1952–5), načelnik Pedag. centra LRS (1955–60); upokojen je bil 1961 kot svetovalec sekretariata sveta za šolstvo. Po upok. je še predaval na tečajih in do 1967 sodeloval pri prosvetnem delu. — 1959 je bil imenovan za pedag. Svetnika. — Odlikovanja: red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, za hrabrost, zaslug za narod s srebrno zvezdo (1946), dela z zlatim vencem (1961), zaslug za narod s srebrnimi žarki (1969); 1967 Žagarjeva nagrada.

Pisal je zlasti o šolstvu, učiteljskem izobraževanju, organizaciji šol na Primorskem med NOB, mdr.: Leto prosvetne borbe in zmag na Primorskem (Slov. zbornik 1945), Primorsko ljudstvo v borbi za slov. osn. šolo (P 1945/6), Šola v borbi za svobodo Primorske (PDk 1951, št. 99), Šolstva na Primorskem v času NOV (SodP 1951), Materialni položaj šolstva in prosvetnih delavcev (PD 1953, št. 17), Problematika vzgoje pošolske mladine (PD 1955, št. 4), Kongres poljskega učiteljstva (PD 1957, št. 10). Za knjigo S. Pavlič in V. Smoleja Partizansko šolstvo na Slovenskem (1981) je prispeval članek Primorska Sja (s S. Pavlič). Za šolski center PTT je napisal skripta za gospodarski zemljepis (1964). — Prim.: r. matice ž. Marij. oznan. (ŠkALj); m. matice (Skupščina mesta Lj.); podatki Slov. šol. muzeja (Lj.); PD 1956, št. 1 (s sliko); Sto let lj. učiteljišča, 1973, 122, 145; Delo 1983, št. 171 (s sliko); PDk 1983, št. 172 (s sliko). Otk.

ZDEŠAR Henrik, učitelj in strok. pisec, r. 15. jan. 1906 v Lj., u. 11. jul. 1983 tam. Oče Henrik, delavec, mati Marija Škerl. Po osn. in mešč. š. je obiskoval lj. učiteljišče in maturiral 1925. Učiteljeval je v Gorjah pri Bledu (1925) in Loškem Potoku (1926–29), šol. uprav. v Kalu pri Šentjanžu (1929–35) in v Šentjanžu na Dolenj. (1935–41). V začetku druge svet. vojne je bil kot rezervni oficir mobiliziran in je prišel v nem. ujetništvo. Po vrnitvi se je v začetku 1942 povezal z narodnoosvob. gibanjem, a je bil izdan, zaprt in jul. 1942 interniran na Rabu. Tu je sodeloval v ileg. organizaciji in po kapitulaciji It. postal komandant I. bat. Rabske brigade, nato komisar Vojkove brigade. Zaradi silnega razmaha slov. šolstva na Primor. po it. kapitulaciji je bil dec. 1943 imenovan za pokraj. šol. nadzor, za Primor. in Trst in ostal na tem položaju do jul. 1945. Na Primor. je ustvaril tako šol. mrežo, da jo je bilo mogoče nadaljevati po osvoboditvi. Dal je pobudo za prvi pedag. tisk na Primor. in sam sodeloval s strok. članki. Organiziral je pedag. tečaje, skrbel za izpopolnjevanje učnega načrta in dajal potrebna navodila na učitelj. konferencah, saj je bilo zelo nizko število poklicnih učiteljev. Prirejal je tekmovanja med šolami in organiziral proslave ob jubilejih slov. kult. delavcev. Povsod se je izkazal kot odličen organizator in nesebičen delavec, in to v najhujših časih in mnogokrat v življenjski nevarnosti. Znan je bil po svoji skromnosti in dobrosrčnosti, za vsakogar je imel toplo besedo, znal je navdušiti mladino in jo mobilizirati, da se je uspešno vključevala v delo. – Jul. 1945 se je vrnil v Lj. Najprej je bil načelnik na Min. za prosveto LRS, kjer je vodil referat za osn. š. Nato je bil preds. republ. sindikata prosv. delavcev LRS, šol. uprav. na Prulah v Lj., načelnik Pedag. centra LRS, kjer je vodil seminarje in tečaje za pedag. delavce. 1961 je bil upokojen kot svetovalec sekretariata sveta za šolstvo. Po upok. je še predaval na tečajih in do 1967 sodeloval pri prosv. delu. – Pisal je zlasti o šolstvu, o učitelj, izobraževanju, o organizaciji šol na Primor. med NOB, npr. : Leto prosvetne borbe in zmag na Primor. (Slov. zbornik 1945); Primor. ljudstvo v borbi za slov. osn. šolo (P 1945/46); Šola v borbi za svobodo Primor. (PDk 1951, št. 99); Šolstvo na Primor. v času NOV (SodP 1951), za knjigo S. Pavliča in V. Smoleja Partizansko šolstvo na Slovenskem (1981) je prispeval članek Primorska Sja (s S. Pavlic). – Za delo je dobil več odlikovanj in zahval: PNOO za Primor. mu je ob odhodu v Lj. poslal posebno zahvalo za nesebično in uspešno delo na področju šolstva v času NOB. 1946 je dobil red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, za hrabrost, zaslug za narod s srebrno zvezdo; 1961 red dela z zlatim vencem; 1969 red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Prejel je tudi Žagarjevo nagrado (1967). – Zadnja leta je živel v Št. Janžu pri Rečici ob Savinji. Težka bolezen ga je priklenila na bolniško posteljo.

Prim.: Lastni arh. iz osebnega sodelovanja; arh. SŠM Lj.; SBL IV, 780.

M. Pah.