Zavertnik, Josip (1869–1929)

Zavertnik Josip (Jože), delavski organizator in urednik, r. 2. jan. 1869 na Škofljici pri Ljubljani kovaču Jožefu in Urši r. Pečnik, u. 28. avg. 1929 na svoji farmi v Clarendon Hillsu pri Chicagu (Ill., ZDA). Ok. 1879 so se preselili v Lj. Po osn. šoli, treh r. gimn. (?) in dveh letih mornariške šole v Pulju je bil 7 let mornar-strojnik, nato sprevodnik in kurjač pri Južni železnici. 1890 je postal član del. društva Bodočnost v Lj. Zaradi soc. demokr. delovanja je bil 2. febr. 1895 odpuščen iz službe. Odšel je na Dunaj in delal pri glasilu osrednje železn. organ. Der Eisenbahner (sodelavec, upravnik, urednik). Nato je bil v Trstu izdajatelj in odg. ur. glasil »slov. prometnih služabnikov in obrtnijskih delavcev« Delavec (1895, št. 13–1898, št. 6) in Svoboda (1896, št. 1–1898, št. 2). Ko je L. Zadnik (gl. čl.) urednike (Z., J. Kopač, E. Kristan) odstavil, so ustanovili RP, »glasilo slov. socijal. delavcev za Trst in Primorsko«; Z. je bil 1898 izdajatelj in odg. ur. št. 2–6. Pisal je v omenjene liste, prevajal, mdr. W. Ellenbogen, Železničarji in soc. demokracija (Dunaj 1896). Na 5. kongresu avstr. soc. demokracije (Praga 5.–11. apr. 1896) je bil delegat Kranjske in diskutiral o tisku. Na ustan. zboru JSDS (Lj. 15.–16. avg. 1896) je poročal o zgod. del. gibanja na Slov., organizaciji in taktiki, odklonil resolucijo R. Drofenika o agrarnem vprašanju. Udeležil se je tudi 6. kongresa avstr. soc. demokracije (Dunaj 6.–12. jun. 1896).

V ZDA je odšel prvič 1899, delal v strojni delavnici, na avstr. ladji nekaj mesecev plul po Pacifiku in se jul. 1900 vrnil v Trst. Z družino se je preselil v Lj. in bil kurjač na železnici. 1903 je šel spet v ZDA in tam ostal. Odtlej se je posvečal slov. social. organizacijam. Najprej je živel v Clevelandu, se preživljal z različnimi deli, pisal v Glas svobode, sodel. pri ustan. društva Naprej. Jul. 1904 se je preselil v Chicago, kamor mu je 1906 sledila družina. Tu je poldrugo leto ur. tedaj social. Glas svobode, ur. in večino sam napisal Koledar Glasa svobode 1905, pisal v Arbeiter Zg (Chicago). Konec 1905 se je z lastnikom lista M. Kondo razšel, se zaposlil kot klepar in stopil v sindikat kleparjev, v katerem je bil dejaven do smrti. Jan. 1906 je bil soustan. Proletarca in ga prvi dve leti ur., 1907 organ. Jsl delav. družbo, delal v Jsl social. zvezi (ustan. jul. 1910) v Chicagu, v društvu Slavija (SNPJ št. 1) v Chicagu, kjer je bil med pristaši napredne smeri, pomagal ustan. druge klube SNPJ. 1. jul. 1911 je prevzel ur. Glasila SNPJ (od 1916 naslov Prosveta) in ga obdržal do upokojitve 30. jun. 1929. Za gornje liste in še za ADK, Majski glas, Mlad. list, The Slovenian review je pisal članke in črtice, prevajal iz nem. in angl., mdr. U. Sinclair, Džungel (Chicago 1909, z I. Kakerjem); prev. je tudi igre za slov. odre v ZDA. Najpomembnejše delo je knj. Ameriški Slovenci (Chicago 1925), ki vsebuje poleg zgod. pregleda ZDA še zgod. slov. naseljevanja in zgod. SNPJ.

Z. je bil do prihoda E. Kristana vodilni del. govornik med amer. Slov. in prvi poklicni ur. slov. social. lista. Ob zač. 1. svet. vojne je bil na strani centralnih sil, ker je bolj zaupal nem. soc. demokratom kot antanti. Kasneje je svoje stališče spremenil in bil med podpisniki chicaške izjave. — Prim.: r. matice ž. Šmarje (ŠkALj); EJ; J. Mihevc, DPol 1929, št. 76; A. Gardner, Prosveta (Chicago) 1929, št. 204 (s sliko); ib. št. 207 (govori na pogrebu); Pod lipo 1925, 60–1 (spomini); F. Zaitz, ADK 1930, 149–62 (s sliko), 185; Zgod. arhiv KPJ (Bgd) V, 1951; Cv. A. Kristan, DEn 1954, št. 35; isti, Rodna gruda 1954, 156–7; I. Slokan, Delo 1969, št. 2 (s sliko); V. Grill, Med dvema svetovoma, 1979; I. Molek, Slovene immigrant history, Dover 1979; J. D. Dwyer, Slovenes in the United States and Canada, Minnesota 1981; Naši na tujih tleh, 1982, 425–7. Rozman