Zavadlal, Mihael (1856–1916)

Zavadlal Mihael, šolnik, r. 23. sept. 1856 na Gorjanskem na Krasu kmetu Andreju in Mariji r. Svetlič, u. 12. jun. 1916 v Zadru. Gimn. je obiskoval 1868–76 v Gor., klas. filologijo in slavistiko študiral 1876–9 na Dunaju in tu opravil 1883 drž. izpit za gimn. prof. Učil je na gimn. Fr. Jožefa na Dunaju (1880–2), v Trstu (1882–5), Pazinu (1885–90) in Celju (1890–5), kjer je bil 1894/5 tudi okrajni šol. nadzornik. 1895–8 je bil ravnatelj gimn. v Dubrovniku, 1898 bil imenovan za dež. srednješol. nadzornika za Dalmacijo, se preselil v Zadar in tu deloval do smrti. Odlikovan je bil z redom železne krone III, 1913 imenovan za dvornega svetnika.

Kot petošolec je sodeloval pri gor. dij. društvu Lipa; močno je nanj vplival prof. Fr. Levec, ki ga je usmeril v študij slavistike. Na Dunaju pa je bil član akad. društva Sja (1878/9 in 1880/1 tudi preds.), imel predavanja O kresni noči (1876), Premišljevanja o vojski (1877), O Simonu Jenku (obj. SN 1879, št. 86). Kot učitelj in nadzornik je bil strog, zahteval absolutno disciplino, a bil vedno pravičen. Zaradi tedanjih polit. razmer v Dalmaciji in ostrih bojev proti avstr. šolski politiki je imel veliko težav, bil proglašen celo za režimskega in protinarodnega človeka (Narodni list, Zadar, 1898, št. 88), vendar po krivici. Napisal je razpravi Wodurch wird die Überlieferung, dass Sophokles dem Philoktetes im höchsten Greisenalter geschrieben, im Stücke selbst bestätigt (izv. gimn. v Pazinu 1886/7) in Die Sprache in Kastelec Bratovske Bvqvice S. Roshenkranza (izv. gimn. v Celju 1890/1), ki je vzbudila ugodne ocene (V. Oblak, LZ 1891, 618–26; isti, AslPh 1892, 445–51; V. B(ežek), DS 1891, 570–2; 1892, 38–42). Ko je služboval na Slov., je pripravljal nem. študije o Janezu Svetokriškem in vipavskem dialektu ter pisal slov. gramatiko. Izv. realke v Splitu so obj. njegov govor ob otvoritvi nove stavbe te šole (1909/10).

Prim.: r. matice (ž. urad Gorjansko); Gabršček II; Bibl JLZ II; Glaser IV, 197; Lilek II, 68; Vencajz; E 1916, št. 170; Narodni list, Zadar, 1916, št. 47, 49; J. Barač, XV program c. kr. vel. gimn. u Zadru 1915/6, 9–14; UT 1916, št. 12; ČJKZ 1918/9, 230; Lj. Maštrović, 150 godina zadarske gimn., Zadar 1954, 58; P. Medin-Dermovčev, Jadran. kol 1970, 179–81; J. Orožen, Zgod. Celja in okolice II, 1974, 202, 203; I. Perić, Borba za ponarodjenje dalmatin. školstva 1860–918, Zgb 1974, 137, 171. Lc.

ZAVADLAL Mihael, šolnik, r. 23. sept. 1856 na Gorjanskem na Krasu kmetu Andreju in Mariji Svetlič, u. 12. jun. 1916 v Zadru. Gimn. je obiskoval 1868–76 v Gor., klas. filologijo in slavistiko 1876–79 na Dunaju in tu opravil 1883 drž. izpit za gimn. prof. Učil je na gimn. Fr. Jožefa na Dunaju (1880–82), v Trstu (1882–85), Pazinu (1885–90) in Celju (1890–95), kjer je bil 1894/95 tudi okraj. šol. nadzornik. 1895–98 je bil ravn. gimn. v Dubrovniku, 1898 imenovan za dež. srednješol. nadzornika za Dalmacijo, se preselil v Zadar in tu deloval do smrti. Odlikovan je bil z redom železne krone III, 1913 imenovan za dvornega svetnika. – Kot petošolec je sodeloval pri gor. dij. društvu Lipa; močno je nanj vplival prof. Fr. Levec, ki ga je usmeril v študij slavistike. Na Dunaju je bil član akad. društva Slovenija (1878/79 in 1880/81 tudi preds.), imel predavanja O kresni noči (1876), Premišljevanja o vojski (1877), O Simonu Jenku (obj. SN 1879, št. 86). Kot učitelj in nadzornik je bil strog, zahteval absolutno disciplino, a bil vedno pravičen. Zaradi tedanjih polit. razmer v Dalmaciji in ostrih bojev proti avstr. šolski politiki je imel veliko težav, bil proglašen celo za režimskega in protinarodnega človeka (Narodni list, Zadar, 1898, št. 88), vendar po krivici. Napisal je razpravi Wodurch wird die Überlieferung, dass Sophokles dem Philoktetes im höchsten Greisenalter geschrieben, im Stücke selbst bestätigt (izv. gimn. v Pazinu 1886/87) in Die Sprache in Kastelec Bratovske Bvqvice S. Roshenkranza (izv. gimn. v Celju 1890/1), ki je vzbudila ugodne ocene (V. Oblak, LZ 1891, 618–26; Isti, AslPh 1892, 445–51; V. B(ežek), DS 1891, 570–72; 1892, 38–42). Ko je služboval na Slov., je pripravljal nem. študije o Janezij Svetokriškem in vipavskem dialektu ter pisal slov. gramatiko. Izv. realke v Splitu so obj. njegov govor ob otvoritvi nove stavbe te šole (1909/10).

Prim.: R. matice (ž. urad Gorjansko); Gabršček II; Bibl JLZ II; Glaser IV, 197; Lilek II,; Vencajz; E 1916, št. 170; Narodni list, Zadar, 1916, št. 47, 49; J. Barač, XV program c. kr. vel. gimn. u Zadru 1915/16, 9–14; UT 1916, št. 12; ČJKZ 1918/19, 230; Lj. Maštrović, 150 godina zadarske gimn., Zadar 1954, 58; P. Medin-Dremovčev, JKol 1970, 175–81; J. Orožen, Zgod. Celja in okolice II, 1974, 202, 203; I. Perić, Borba za ponarodjenje dalmatin. školstva 1860–1918, Zgb 1974, 137, 171; SBL IV, 774–75. – Članek je napisal naš sodelavce Lc za SBL, z dovoljenjem ured. ga ponatiskujemo.

Lc