Zathey, Hugo (1880–1951)

Zathey Hugo, operni pevec in pedagog, r. 10. jan. 1880 v Krakovu lit. zgodovinarju, filologu in pisatelju Hugu in Mariji r. Ambros ter u. 22. jan. 1951 v Poznanju. Gimn. je obiskoval v Krakovu (mat. 1900) in do 1902 štud. na pravni fak. in hkrati absolviral štiri sem. solopetja na konservatoriju. Nato se je 2 leti pevsko izpopolnjeval na Dunaju. 1903 je bil kratko angažiran v operi v Lvovu, pel v Krakovu in na Dunaju, 1905–8 je bil operni pevec in prof. solopetja v Stanislavovem in Černovicah, 1908–16 član krakovske opere in tri leta tudi njen ravnatelj. 1916–8 je bil angažiran v Moravski Ostravi, 1918–25 član lj. Opere, 1925–39 pevec in režiser opere v Poznanju, 1929 imenovan tudi za prof. Drž. visoke glasb. šole. V zač. 2. svet. vojne je prek Čenstohove prišel v Varšavo, kjer je do 1945 poučeval petje, nato se je vrnil v Poznań in bil do 1950 režiser in solist Vel. gled. Stanislava Moniuške. — Odlikovan je bil v Lj. z redom Sv. Save (1925) in na Poljskem z Oficirskim križem poljskega preroda (1948).

V Lj. je prvič nastopil 3. dec. 1918 kot Kecal (B. Smetana, Prodana nevesta) in pel v slov. jeziku. Postal je eden najpomembnejših članov ansambla in pel vse važnejše basovske vloge. Bil je odličen Mefisto (Ch. Gounod, Faust), eleganten Grof de Grieux (J. Massenet, Manon), Povodni mož (A. Dvořák, Rusalka), Pimen (M. Musorgski, Boris Godunov), Lindorf, Coppelio, Dapertutto in Mirakel (J. Offenbach, Hoffmanove pripovedke), Sir John Falstaff (O. Nicolai, Vesele žene windsorske), Quasimodo (F. Schmidt, Noterdamski zvonar), Ramfis (G. Verdi, Aida). V Lj. je pel 28 vlog in kritiki so vedno omenjali lep glasovni material, veliko rutino, glasbeno kulturo, odlično tehniko dihanja, globok in močan glas, razločno dikcijo, lepo muzikalno fraziranje ter pevčevo uporabnost v tragični in komični, lirični in dramatični basovski stroki. — O njegovi vlogi Mefistofela (A. Boito) je kritik Jutra (1922, št. 301) napisal, da se je v »eni največjih, glasovno najbolj naporni operni partiji, ki zahteva basista ogromnega glasovnega obsega od najnižjih globin do visokih baritonskih višin, odlikoval s čudovito sonornim glasom in briljantno igro«. — Prim.: podatki gled. Teatr wielki, Poznan (arhiv SBL); SGL; GLLj 1923/4, št. 18 (s sliko); J 1924, št. 41 (s sliko); J 1925, št. 139 (s sliko); Słownik biograficzny teatru polskiego 1765–965, Varšava 1973.— Slika: IS 1925, št. 29. Clemenz