Slovenski biografski leksikon
Zarnik Ivan (Miloslav), pesnik, r. 20. avg. 1845 na Homcu pri Kamniku polgruntarju Jakobu in Mariji r. Koželj, u. 30. apr. 1912 v umobolnici Polje pri Ljubljani. Nov. 1862 je bil imenovan za proviz. učitelja v Begunjah pri Cerknici, od 1866 v Trnovem pri Ilir. Bistrici, 1868 v Stični, sept. i. l. opravil usposoblj. izpit na lj. učiteljišču. 1869 je postal učitelj v Polomu pri Hinjah, apr. 1871 se učiteljevanju odpovedal (gl. ZD 1871, 109) in šel za mestn. organista v Kamnik, a že 1872 je bil spet učitelj v Budanjah pri Vipavi, od 1874 na Knežaku in od 1876 v Vrabčah pri Sežani (1877 kot stalni učitelj). 1880 se je preselil na Breznico pri Žirovnici, živčno zbolel in bil 1885 začasno upok. 1886 je poskusil učiti v Nevljah pri Kamniku, a 1888 za stalno upok. — Pisal je nabožne idr. pesmi za ZD (1872–96, zlasti 1886–7), V (1873, 1886) in N, jih izdal v zbirki Različne poezije, I (1874, samozal.); povesti v N, npr. Kako so v Begunjah na Notr. Turka za vselej odpodili (1867, 192), Franc Ljubljančič, strah Turkom (ib. 280–1), Juri Štrekelj najde zaklad (1868, 28–9, 36–7, 45; knjižno 1872), in V (1875, 1887). Pedagoško so obarvana Spodbudna pisma svojemu prijatelju I–VI (UT 1868, 26 sl.), o šolstvu ali glasbi pisal razna poročila (ib. 222–3, 270, 351–2; 1869, 41–2). — Psevd.: I. Z., J. Z., Lavračev.
Njegov brat Martin (r. 9. nov. 1840 na Homcu, u. 22. febr. 1929 v Kropi) je bil 1858–73 učitelj v Kropi, nato do upok. 1902 nadučitelj v Trnovem pri Ilir. Bistrici. Dopisoval je v N, ZD, J, bil vodja notranj. učiteljstva in njegov zastopnik v raznih šol. korporacijah, branil stanov. pravice, vrsto let načeloval posojilnici in podružnici CMD v Trnovem.
Prim.: r. matice Homec (ŠkALj); Novakovo gradivo; Bibl JLZ; Glaser IV, 56, 402, 410; UT 1878, 157–8. — Za Martina: Novakovo gradivo; J 1928, št. 266; 1929, št. 48; S 1929, št. 47, 48 (zahvala); KCM 1930, 80; V. Schmidt, Zgod. šolstva in pedag. na Slov. III, 1966, 221. Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine