Slovenski biografski leksikon
Zaplotnik Janez (Ivan), selektogenetik, r. 5. dec. 1901 na Spodnjem Jezerskem gozdnemu delavcu Juriju in Uršuli r. Parto, u. 27. febr. 1972 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, real. gimn. 1913–21 v Kranju, agronomijo študiral 1921–5 v Zgbu. Prakso je opravil 1926–8 na selekcijskem in semenarskem posestvu Kosančič v Bački, specializacijo iz selekcije in žlahtnjenja rastlin pa 1928 na Inst. für Pflanzenbau u. Pflanzenzüchtung der Universität Halle a.d. Saale. 1928–45 je bil predstojnik agrobotaničnega odseka Kmetij. poskusne in kontrolne postaje v Lj. (danes Kmetij. inštitut Sje), 1945–7 referent za semenarstvo pri Glavni upravi drž. posestev Sje (GUPOS), 1947 upravnik posestva Beltinci in 1947–9 Radlje ob Dravi, 1949–50 vodja rastlin. proizvodnje in semenarstva pri direkciji GUPOS oz. min. za kmetij. LRS in 1950–2 Kmetij. inšt. Sje, 1952–7 referent za semenarstvo in vrtnarstvo pri okraj. zadružni zvezi v Lj., pri MLO in Zvezi kmetij. zadrug za mesto Lj., 1957–9 pri Kmetij. in gozdar. poslovni zvezi Lj., 1959 postal direktor Kmetij. gospodarstva Grosuplje (pozneje Agrokombinat), 1966 upokojen.
Napisal je knjige Naš fižol (1952), Kmetijska semena (1954) in Zatiranje plevela (1955). Nad sto člankov je obj. mdr. v K (1929: Nabava strojev; 1930: Važnost okopavanja, Metuljnice ali stročnice usvajajo prosti dušik, Zakaj ni priporočljivo orati na ozke kraje ali lehe, Redka ali gosta setev?; 1931: Važnost sorte za kakovostno proizvodnjo, Sejmo le čisto seme!; 1932: Sejmo le pravilno sestavljene deteljno-travne mešanice; 1936: Kdaj sejemo travne mešanice; 1937: Povprečen vzorec semena; 1938: Enotne cene semena, Siljenje krompirja), Grudi (1929: Kako nastane nova sorta; 1934: O rastl. boleznih; 1935: K vprašanju rentabilitete naših kmetskih gospodarstev), KL (1931: K agrarno-političnemu programu; 1933: Kaj je potrebno vedeti v fitopatološki službi), SiV (1934: Previdnost pri uporabi arzenovih preparatov; 1935: Še o ameriškem kaparju), Arhivu mina poljoprivrede (Bgd, 1937, zv. 8: Prispevek k poznavanju lastnosti banaške (jugopanonske) lucerne), Arhivu za poljopriv. nauke (Bgd, 1939: O razširjenosti in sortah fižola v Sji). — S sodelavci (npr. J. Ferjanom in J. Pustom) je izdelal ureditvene in investicijske programe za posestva Šmartno pri Litiji, Šentvid pri Stični, Boštanj, Bokalce idr.
Z. sodi med pomembnejše selektogenetike starejše generacije. Zbiral je predvsem domače razširjene sorte fižola in drugih vrtnin, jih preizkušal in odbiral. Vzgojil je več poboljšanih tipov domačega njivskega in vrtnega fižola. Prim.: r. matice (kraj. urad Jezersko); Šlebinger-Marentič; I. Šporar, Sod. kmetijstvo 1972, 237 (s sliko); 85 let Kmet. inštituta Sje, 1983, 28, 33, 114. Adč.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine