Zangerl, Mansuetus (1742–1815)

Zangerl (Zanggerl) Mansuetus, šolnik, r. 2. apr. 1742 v Gradcu, u. 30. dec. 1815 na Ptuju. V r. kraju je 1753–8 obiskoval gimn. in 1758–60 študiral filozofijo. 1760 je stopil v minoritski red, po končanem noviciatu štud. 1761–5 v Gradcu teologijo, 1765 bil ord. Nato je opravljal duhovniško službo v minorit. samostanih na Štajerskem idr. (Gradec, Gor., Beljak, Mrb, Celje). 1777–808 je bil gvardijan samostana v Celju, 1789–815 tudi provincijal štajer. minorit. province. 1776 se je na Dunaju usposobil za poučevanje po novi metodi in postal 1777 prvi ravnatelj celjske glavne šole, ki je po njegovi zaslugi imela velik ugled. Med 1777–808 je pod njegovim vodstvom opravilo pedagoški tečaj 112 učiteljev in večje štev. duhovnikov izpite za pouk na trivialkah. Ko je bil 1808 samostan v Celju ukinjen, je odšel na Ptuj. Tu je poučeval na normalki, bil od 1809 njen ravnatelj in od 1811 tudi mestni šol. nadzornik. Pri pouku je uporabljal slovenščino in si prizadeval vcepiti ljubezen do nje vsem učiteljskim kandidatom.

Prim.: Orožen III, 161–3, 171; I. Orožen, Celska kronika 1854, 164, 186; M. Godina, Pax et bonum, 1939, 39, 68–9; V. Schmidt, Zgod. šolstva in pedagogike na Slov., I, 1963, 224; F. Ostanek, Zbornik za historiju školstva i prosvjete, Zgb 1969–70, 315, 316; E. Bojc, Poetovio-Ptuj 69–1969, 1969, 227–8; isti, ČZN 1972, 275, 276, 277; Prizadevni šolniki na Slov. v obdobju 1774–1914, 1972, 5, 11. Lc.