Zamlik, Franc (1708–1758)

Zamlik (Camlik) Franc, kipar, v Slov. Konjicah r. 2. okt. 1708 očetu Gregorju in materi Mariji ter u. 7. febr. 1758. V matičnih knj. (priimek tudi Zamble(k), Zamblik, Zambling) zasledimo r. podatke o petih njegovih otrokih, od katerih je sin Ignacij (r. 30. mar. 1735) bil 1760–3 kaplan v Konjicah; Z-ov brat Janez Jurij (r. 18. jun. 1703) je bil vikar v Zrečah. Iz matic je tudi razvidno, da je bil Z. često poročna priča konjiškim obrtnikom, kar izpričuje, da je bil ugleden in priljubljen. — Verj. je izšel iz delavnice kiparja Mih. Pogačnika v Konjicah in tam delal. Njegova dela so ohranjena v Konjicah in okolici, zlasti v cerkvah na obronkih juž. Pohorja (Vitanje, Čadram), nekaj je razkropljenih po okolici Mrba (npr. Razvanje). Med pomembnejša sodijo: Marijino in Florijanovo znamenje na glavnem trgu v Konjicah (ok. 1740–50), vel. o. s 34 figurami in oba stranska na Brinjevi gori pri Gračiču (ok. 1730–40), glavni o. pri sv. Joštu nad Vinarjem pri Prihovi (1730–40), vel. o. v Črešnjicah pri Frankolovem (1744), vel. o. in dva stranska pri sv. Jerneju v Ločah pri Poljčanah (ok. 1750), dodelava zlatega o. in izdelava stranskih v romarski c. na Prihovi pri Slov. Bistrici. — Z. je značilen predstavnik poljudne smeri slov. baročnega kiparstva. Kipi so močno ekspresivno poudarjeni, tipi obrazov se ponavljajo; šibko anatomijo rešuje bogato gubanje oblačil, kar jim daje živahen videz in jih približuje delom domnevnega vzornika Mih. Pogačnika. — Prim.: r. in m. matice (ž. urad Slov. Konjice); M. Slekovec, Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške, 1889, 27, 32; A. Stegenšek, Konjiška dekanija, 1909, 146, 147; isti, VBV 1911, 335, 336; S. Vrišer, Kron 1958, 136; isti, Baročno kiparstvo na slov. Štajerskem, 1963, 75–6, 171, 148, 183, 189. Všr.